Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Komet Hyakutake

Index Komet Hyakutake

Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).

57 odnosi: Astronom, Astronomska enota, Binokular, Devterij, Dušik, Etan, Evropa, Halleyjev komet, Infrardeče valovanje, Ion, Japonci, Japonska, Judži Hjakutake, Julijanski dan, Julijansko leto, Kisik, Komet Hale-Bopp, Korona, Kotna stopinja, Luna, Magnetno polje, Merkur, Metan, Minuta, NASA, Navidezni sij, Objektiv, Ocean, Ogljik, Oortov oblak, Polobla, Proton, Radar, Radijski valovi, Rentgenski žarki, Science, Severnica, Sončev veter, Sonce, Ura, Veliki komet, Veliki komet iz leta 1843, Vesoljski teleskop Hubble, Voda, Vodik, Zemlja, Zemljepisna širina, 1. januar, 1. maj, 1996, ..., 1998, 2. november, 2000, 23. april, 24. marec, 25. marec, 31. januar. Razširi indeks (7 več) »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Novo!!: Komet Hyakutake in Astronom · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Komet Hyakutake in Astronomska enota · Poglej več »

Binokular

Porrovo prizmo. Binokulár je optična naprava, ki je sestavljena iz dveh enakih daljnogledov, ki sta spojena, in skupaj omogočata gledanje v isto smer.

Novo!!: Komet Hyakutake in Binokular · Poglej več »

Devterij

Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.

Novo!!: Komet Hyakutake in Devterij · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Komet Hyakutake in Dušik · Poglej več »

Etan

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.

Novo!!: Komet Hyakutake in Etan · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Komet Hyakutake in Evropa · Poglej več »

Halleyjev komet

Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.

Novo!!: Komet Hyakutake in Halleyjev komet · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: Komet Hyakutake in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Novo!!: Komet Hyakutake in Ion · Poglej več »

Japonci

Japonci Japonci so izoliran narod, ki živi večinoma na območju današnje Japonske.

Novo!!: Komet Hyakutake in Japonci · Poglej več »

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Novo!!: Komet Hyakutake in Japonska · Poglej več »

Judži Hjakutake

Judži Hjakutake, japonski ljubiteljski astronom, * 7. julij 1950, Šimabara, Nagasaki, Japonska, † 10. april 2002, Kagošima, Japonska.

Novo!!: Komet Hyakutake in Judži Hjakutake · Poglej več »

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Novo!!: Komet Hyakutake in Julijanski dan · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Novo!!: Komet Hyakutake in Julijansko leto · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Komet Hyakutake in Kisik · Poglej več »

Komet Hale-Bopp

Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.

Novo!!: Komet Hyakutake in Komet Hale-Bopp · Poglej več »

Korona

Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.

Novo!!: Komet Hyakutake in Korona · Poglej več »

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Novo!!: Komet Hyakutake in Kotna stopinja · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Komet Hyakutake in Luna · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Komet Hyakutake in Magnetno polje · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Komet Hyakutake in Merkur · Poglej več »

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Novo!!: Komet Hyakutake in Metan · Poglej več »

Minuta

Minúta je.

Novo!!: Komet Hyakutake in Minuta · Poglej več »

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Novo!!: Komet Hyakutake in NASA · Poglej več »

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Novo!!: Komet Hyakutake in Navidezni sij · Poglej več »

Objektiv

Objektív je element optičnih naprav.

Novo!!: Komet Hyakutake in Objektiv · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Komet Hyakutake in Ocean · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Komet Hyakutake in Ogljik · Poglej več »

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Novo!!: Komet Hyakutake in Oortov oblak · Poglej več »

Polobla

Delitev Zemlje na poloble po ekvatorju in ničelnem poldnevniku Zemljina polobla ali poluta (redkeje tudi hemisfera) je ena od polovic Zemljine oble v geografskem koordinatnem sistemu.

Novo!!: Komet Hyakutake in Polobla · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Novo!!: Komet Hyakutake in Proton · Poglej več »

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Novo!!: Komet Hyakutake in Radar · Poglej več »

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.

Novo!!: Komet Hyakutake in Radijski valovi · Poglej več »

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Novo!!: Komet Hyakutake in Rentgenski žarki · Poglej več »

Science

Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).

Novo!!: Komet Hyakutake in Science · Poglej več »

Severnica

Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).

Novo!!: Komet Hyakutake in Severnica · Poglej več »

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Novo!!: Komet Hyakutake in Sončev veter · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Komet Hyakutake in Sonce · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Novo!!: Komet Hyakutake in Ura · Poglej več »

Veliki komet

Véliki komet je komet, ki je tako svetel, da je viden tudi s prostim očesom.

Novo!!: Komet Hyakutake in Veliki komet · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1843

Véliki komet iz leta 1843 ali C/1843 D1 in 1843 I je komet, ki je postal izredno svetel v marcu 1843.

Novo!!: Komet Hyakutake in Veliki komet iz leta 1843 · Poglej več »

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Novo!!: Komet Hyakutake in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Komet Hyakutake in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Komet Hyakutake in Vodik · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Komet Hyakutake in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Novo!!: Komet Hyakutake in Zemljepisna širina · Poglej več »

1. januar

1.

Novo!!: Komet Hyakutake in 1. januar · Poglej več »

1. maj

1.

Novo!!: Komet Hyakutake in 1. maj · Poglej več »

1996

1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Komet Hyakutake in 1996 · Poglej več »

1998

1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Komet Hyakutake in 1998 · Poglej več »

2. november

2.

Novo!!: Komet Hyakutake in 2. november · Poglej več »

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Komet Hyakutake in 2000 · Poglej več »

23. april

23.

Novo!!: Komet Hyakutake in 23. april · Poglej več »

24. marec

24.

Novo!!: Komet Hyakutake in 24. marec · Poglej več »

25. marec

25.

Novo!!: Komet Hyakutake in 25. marec · Poglej več »

31. januar

31.

Novo!!: Komet Hyakutake in 31. januar · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »