Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Navidezni sij

Index Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot ga vidimo z Zemlje.

44 odnosi: Absolutni izsev, Astronomija, Astronomska enota, Barnardova zvezda, Binokular, Cerera (pritlikavi planet), Daljnogled, Desetina, Dražljaj, Ganimed (luna), Hiparh, Izsev, Japet (luna), Jupiter, Kanop, Kvazar, Logaritem, Luna, Magnituda, Mars, Merkur, Nebesno telo, Nebo, Neptun, Noč, Norman Robert Pogson, Oko, Planet, Pluton, Satelit, Saturn, Seznam zvezd, Sirij, Sonce, Svetloba, Svetlobni tok, Svetlobno onesnaženje, Uran (planet), Vega (zvezda), Venera, Vesoljski teleskop Hubble, Zemlja, Zvezda, 19. stoletje.

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Novo!!: Navidezni sij in Absolutni izsev · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: Navidezni sij in Astronomija · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a.e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Navidezni sij in Astronomska enota · Poglej več »

Barnardova zvezda

Barnardova zvézda je rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, zelo majhne mase, približno 6 svetlobnih let oddaljena od Sonca.

Novo!!: Navidezni sij in Barnardova zvezda · Poglej več »

Binokular

Porrovo prizmo. Binokulár je optična naprava, ki je sestavljena iz dveh enakih daljnogledov, ki sta spojena, in skupaj omogočata gledanje v isto smer.

Novo!!: Navidezni sij in Binokular · Poglej več »

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Navidezni sij in Cerera (pritlikavi planet) · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Navidezni sij in Daljnogled · Poglej več »

Desetina

Kmet predaja desetino zemljiškemu gospodu Desetina (francosko Dîme, nemško Zehnt, angleško Tithe) je izraz, ki v najširšem pomenu označuje moralno ali zakonsko obveznost posameznika ali gospodinjstva da deseti del svoje žetve ali prihodkov (denarja) v določenem obdobju preda določeni cerkveni (tempelj, cerkev) ali posvetni instituciji (kralj, najemodajalec, država) v smislu njenega financiranja ali vzdrževanja.

Novo!!: Navidezni sij in Desetina · Poglej več »

Dražljaj

Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.

Novo!!: Navidezni sij in Dražljaj · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Novo!!: Navidezni sij in Ganimed (luna) · Poglej več »

Hiparh

Hiparh (tudi Hiparhos) (Hípparhos), starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Novo!!: Navidezni sij in Hiparh · Poglej več »

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč v obliki fotonov.

Novo!!: Navidezni sij in Izsev · Poglej več »

Japet (luna)

Japet (grško Ιαπετός: Iapetós) je sedemnajsti od Saturnovih znanih naravnih satelitov in je tretji največji.

Novo!!: Navidezni sij in Japet (luna) · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Navidezni sij in Jupiter · Poglej več »

Kanop

Kanop ali Kanob (grško, Kánobos) je bil grški mitološki krmar ladje špartanskega kralja Menelaja v trojanski vojni.

Novo!!: Navidezni sij in Kanop · Poglej več »

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Novo!!: Navidezni sij in Kvazar · Poglej več »

Logaritem

Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.

Novo!!: Navidezni sij in Logaritem · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Navidezni sij in Luna · Poglej več »

Magnituda

Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).

Novo!!: Navidezni sij in Magnituda · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Navidezni sij in Mars · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Navidezni sij in Merkur · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Navidezni sij in Nebesno telo · Poglej več »

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Novo!!: Navidezni sij in Nebo · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni plinasti orjak v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža devet lun, štiri pa še čakajo na potrditev. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Navidezni sij in Neptun · Poglej več »

Noč

Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.

Novo!!: Navidezni sij in Noč · Poglej več »

Norman Robert Pogson

Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.

Novo!!: Navidezni sij in Norman Robert Pogson · Poglej več »

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Novo!!: Navidezni sij in Oko · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Navidezni sij in Planet · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton) je za Erido drugi največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Novo!!: Navidezni sij in Pluton · Poglej več »

Satelit

Prvi satelit Sputnik 4. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Novo!!: Navidezni sij in Satelit · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Navidezni sij in Saturn · Poglej več »

Seznam zvezd

Seznam zvezd.

Novo!!: Navidezni sij in Seznam zvezd · Poglej več »

Sirij

HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemlje nočnem nebu.

Novo!!: Navidezni sij in Sirij · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Navidezni sij in Sonce · Poglej več »

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Navidezni sij in Svetloba · Poglej več »

Svetlobni tok

Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.

Novo!!: Navidezni sij in Svetlobni tok · Poglej več »

Svetlobno onesnaženje

avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza Svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.

Novo!!: Navidezni sij in Svetlobno onesnaženje · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Navidezni sij in Uran (planet) · Poglej več »

Vega (zvezda)

Lire Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.

Novo!!: Navidezni sij in Vega (zvezda) · Poglej več »

Venera

Vénera je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Navidezni sij in Venera · Poglej več »

Vesoljski teleskop Hubble

magnetometrov. Discovery med drugo servisno odpravo STS-82 leta 1997. Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Novo!!: Navidezni sij in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Navidezni sij in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Navidezni sij in Zvezda · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Navidezni sij in 19. stoletje · Poglej več »

Preusmerja sem:

Navidezna magnituda.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »