Kazalo
33 odnosi: Alfa Kentavra, Astrofizika, Astrometrija, Daljnogled, Dan, Edward Emerson Barnard, Epoha (astronomija), Henry Lee Giclas, Kačenosec (ozvezdje), Kotna minuta in sekunda, Lastno gibanje, Latinščina, Leto, Masa, Navidezni sij, Nebesni ekvator, Ozvezdje, Parsek, Peter van de Kamp, Planet, Plinasti orjak, Rdeča pritlikavka, Seznam najbližjih zvezd, Sirij, Sonce, Spektralna razvrstitev zvezd, Spremenljivka (zvezda), Svetlobno leto, Vesolje, Vrtenje, Zemeljski planet, Zunajosončni planet, Zvezda.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1916
- Bliščne zvezde
- Domnevni planetni sistemi
- Kačenosec (ozvezdje)
- Spremenljivke BY Draconis
- Telesa 2MASS
- Telesa Glieseovega kataloga bližnjih zvezd
- Telesa v Katalogu Hipparcos
- Telesa z oznakami za zvezdo spremenljivko
- Zvezde glavnega niza tipa M
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Poglej Barnardova zvezda in Alfa Kentavra
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Barnardova zvezda in Astrofizika
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Barnardova zvezda in Astrometrija
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Barnardova zvezda in Daljnogled
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Barnardova zvezda in Dan
Edward Emerson Barnard
Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.
Poglej Barnardova zvezda in Edward Emerson Barnard
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Barnardova zvezda in Epoha (astronomija)
Henry Lee Giclas
Henry Lee Giclas, ameriški astronom, * 9. december 1910, Flagstaff, Arizona, ZDA, † 2. april 2007, Flagstaff.
Poglej Barnardova zvezda in Henry Lee Giclas
Kačenosec (ozvezdje)
Kačenosec je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Barnardova zvezda in Kačenosec (ozvezdje)
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Poglej Barnardova zvezda in Kotna minuta in sekunda
Lastno gibanje
Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.
Poglej Barnardova zvezda in Lastno gibanje
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Barnardova zvezda in Latinščina
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Barnardova zvezda in Leto
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Barnardova zvezda in Masa
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Barnardova zvezda in Navidezni sij
Nebesni ekvator
Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.
Poglej Barnardova zvezda in Nebesni ekvator
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Barnardova zvezda in Ozvezdje
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Barnardova zvezda in Parsek
Peter van de Kamp
Peter van de Kamp (Piet van de Kamp), nizozemsko-ameriški astronom, * 26. december 1901, Kampen, Nizozemska, † 18. maj 1995.
Poglej Barnardova zvezda in Peter van de Kamp
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Barnardova zvezda in Planet
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Barnardova zvezda in Plinasti orjak
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Poglej Barnardova zvezda in Rdeča pritlikavka
Seznam najbližjih zvezd
Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.
Poglej Barnardova zvezda in Seznam najbližjih zvezd
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Barnardova zvezda in Sirij
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Barnardova zvezda in Sonce
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Barnardova zvezda in Spektralna razvrstitev zvezd
Spremenljivka (zvezda)
Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.
Poglej Barnardova zvezda in Spremenljivka (zvezda)
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Barnardova zvezda in Svetlobno leto
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Barnardova zvezda in Vesolje
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Barnardova zvezda in Vrtenje
Zemeljski planet
Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.
Poglej Barnardova zvezda in Zemeljski planet
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Barnardova zvezda in Zunajosončni planet
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Barnardova zvezda in Zvezda
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1916
Bliščne zvezde
Domnevni planetni sistemi
Kačenosec (ozvezdje)
Spremenljivke BY Draconis
Telesa 2MASS
Telesa Glieseovega kataloga bližnjih zvezd
Telesa v Katalogu Hipparcos
Telesa z oznakami za zvezdo spremenljivko
Zvezde glavnega niza tipa M
Prav tako znan kot Gliese 699, Munich 15040, Proxima Ophiuchi, V2500 Ophiuchi, Velox Barnardi.