Kazalo
32 odnosi: Absolutni izsev, Astrofizik, Astronom, Astronomija, Fizika, Gostota, Hipoteza, Jedrska fizika, Kelvin, Kotna velikost, Kozmolog, Kozmologija, Nadorjakinja, Oko, Optika, Plinasti orjak, Polmer, Premer, Projekt, Seznam astrofizikov, Seznam kozmologov, Sonce, Spektralni razred, Svetlobno leto, Temperatura, Tirnica, Topografija, Veda, Vesolje, Znanost, Zvezda, Zvezda pritlikavka.
- Področja astronomije
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Astrofizika in Absolutni izsev
Astrofizik
Ástrofízik je znanstvenik, ki deluje na področju astrofizike.
Poglej Astrofizika in Astrofizik
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Astrofizika in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Astrofizika in Astronomija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Astrofizika in Fizika
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Astrofizika in Gostota
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Astrofizika in Hipoteza
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Astrofizika in Jedrska fizika
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Astrofizika in Kelvin
Kotna velikost
Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.
Poglej Astrofizika in Kotna velikost
Kozmolog
Kozmológ je znanstvenik, ki se največ ukvarja s kozmologijo.
Poglej Astrofizika in Kozmolog
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Astrofizika in Kozmologija
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Astrofizika in Nadorjakinja
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Astrofizika in Oko
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Astrofizika in Optika
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Astrofizika in Plinasti orjak
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Poglej Astrofizika in Polmer
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Astrofizika in Premer
Projekt
Projékt je ciljno usmerjen in zaključen proces razvijanja dejavnosti, ki so usmerjene k doseganju končnega cilja.
Poglej Astrofizika in Projekt
Seznam astrofizikov
Seznam najpomembnejših astrofizikov.
Poglej Astrofizika in Seznam astrofizikov
Seznam kozmologov
Seznam najbolj znanih svetovnih kozmologov.
Poglej Astrofizika in Seznam kozmologov
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Astrofizika in Sonce
Spektralni razred
Kot spektralni razred označujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemični sestavi.
Poglej Astrofizika in Spektralni razred
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Astrofizika in Svetlobno leto
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Astrofizika in Temperatura
Tirnica
Tirnica iz leta 1896 Tirnica je osnovni in karakteristični element zgornjega ustroja železniške proge; je standarden jekleni nosilec konstantnega prereza.
Poglej Astrofizika in Tirnica
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Astrofizika in Topografija
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Astrofizika in Veda
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Astrofizika in Vesolje
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Astrofizika in Znanost
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Astrofizika in Zvezda
Zvezda pritlikavka
Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.
Poglej Astrofizika in Zvezda pritlikavka