Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Astronomija

Index Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

174 odnosi: Abdurahman Ali Sufi, Abu Mašar, Al-Biruni, Al-Zarkali, Albatani, Alexis Claude Clairaut, Andrej Kobav, Andrej Perlah, Andromedina galaksija, Antična Grčija, Antika, Anton Ambschel, Antropologija, Arheologija, Aristarh, Astrobiologija, Astrofizika, Astrokemija, Astrolab, Astrometrija, Astronom, Astronomija stare Grčije, Astronomsko telo, Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec, Črna luknja, Benedikt Ferretti, Bernard Pergerl, Blazar, Dogodkovno obzorje, Efemeride, Enačba, Evolucija, Ferdinand Avguštin Hallerstein, Fermijev paradoks, Filozofija, Fizika, Fizikalni zakon, Fotografija, Fotosfera, Franc Breckerfeld, Franjo Dominko, Gabriel Gruber, Galaksija, Galileo Galilei, Geocentrični model, Georg Aunpekh von Peurbach, Gravitacijsko valovanje, Gregor Schoettl, Gregorijanski koledar, Gustav Robert Kirchhoff, ..., Helenistično obdobje, Heliocentrični model, Herman Koroški, Herman Potočnik, Hiparh, Hubblov zakon, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Isaac Newton, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Ivan Sušnik, Ivan Tomec, Izotop, Janez Benjamin Erberg, Janez Cigler, Janez Jakob Olben, Janez Jurij Hočevar, Janez Krstnik Schoettl, Janez Lezicij, Jean Buridan, Jean le Rond d'Alembert, Jedrski razpad, Jedrsko zlivanje, Johannes Kepler, John Flamsteed, Joseph von Fraunhofer, Joseph-Louis de Lagrange, Josip Križan, Jurij Vega, Kemični element, Kemija, Kemikalija, Kmetijske in rokodelske novice, Kozmični žarki, Kozmologija, Krajevna skupina, Kvantna fluktuacija, Kvazar, Lavo Čermelj, Leonhard Euler, LIGO, Litij, Ljubljanske novice, Luna, Lunin mrk, Maji, Mandarin, Masa, Matematika, Matija Vertovec, Mehanizem z Antikitere, Meteorski roj, Molekularni oblak, Mrk, Naravni satelit, Narodna in univerzitetna knjižnica, NASA, Nebesna mehanika, Nebesno telo, Nevtronska zvezda, Nezemeljsko življenje, Nicolas-Louis de Lacaille, Nicole Oresme, Nikolaj Kopernik, Nukleosinteza, Numerična matematika, Observatorij, Osončje, Ozvezdje, Park Tivoli, Ljubljana, Pavel Kunaver, Philosophical Transactions of the Royal Society, Pierre-Simon Laplace, Planet, Podatek, Pojav, Prapok, Prasevanje, Precesija, Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor, Ptolemaj, Pulzar, Računalniška simulacija, Raziskovanje, Razmerje, Refraktor, Renesansa, Rimska cesta (galaksija), Rjava pritlikavka, Saroški cikel, Seznam astronomov, Seznam astronomskih vsebin, Silvo Breskvar, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Snov, Sonce, Spektroskopija, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Starost vesolja, Tabit ibn Kora, Težnost, Temna energija, Temna snov, Temperatura, Teorija, Timbuktu, Tradicionalizem, Univerza v Ljubljani, Uran (planet), Usoda, Valentin Vodnik, Veda, Vesolje, Vesoljski observatorij, Vesoljski teleskop Hubble, Viljem Ogrinc, Vztrajnost, William Herschel, Zakon, Zemlja, Zemljepisna dolžina, Zgodovinski viri, Znanost, Zvezda. Razširi indeks (124 več) »

Abdurahman Ali Sufi

Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).

Novo!!: Astronomija in Abdurahman Ali Sufi · Poglej več »

Abu Mašar

‎Džafar Ben Mohamed ben al-Balhi Abalači Abu Mašar, arabski astronom in filozof, * 787, Balh (ali tudi Bagdad), Afganistan, † april 886, Vasit (Wasit), Irak.

Novo!!: Astronomija in Abu Mašar · Poglej več »

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13. december 1048, Gasna, afganistanski Gasnavid, sedaj Gazni, Afganistan.

Novo!!: Astronomija in Al-Biruni · Poglej več »

Al-Zarkali

alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.

Novo!!: Astronomija in Al-Zarkali · Poglej več »

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Novo!!: Astronomija in Albatani · Poglej več »

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Novo!!: Astronomija in Alexis Claude Clairaut · Poglej več »

Andrej Kobav

Andrej Kobav (Kobal, Andreas Kobavius), slovenski jezuit, teolog, kronolog in matematik, * 11. november 1593 (1594), Cerknica, † 12. februar 1654, Trst.

Novo!!: Astronomija in Andrej Kobav · Poglej več »

Andrej Perlah

Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij 1551, Dunaj.

Novo!!: Astronomija in Andrej Perlah · Poglej več »

Andromedina galaksija

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.

Novo!!: Astronomija in Andromedina galaksija · Poglej več »

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Novo!!: Astronomija in Antična Grčija · Poglej več »

Antika

Antika je pojem, ki označuje daljše obdobje kulturne zgodovine okrog Sredozemskega morja.

Novo!!: Astronomija in Antika · Poglej več »

Anton Ambschel

‎Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl), slovenski.

Novo!!: Astronomija in Anton Ambschel · Poglej več »

Antropologija

Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je sklop različnih humanističnih in znanstvenih ved in disciplin, ki jim je skupno znanstveno ukvarjenje s človekom (glej rod ''Homo'' (hominoid)) kot členu narave in o njegovi biološki naravi ter človekom kot družbenim bitjem.

Novo!!: Astronomija in Antropologija · Poglej več »

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Novo!!: Astronomija in Arheologija · Poglej več »

Aristarh

Aristotelovi univerzi v Salunu Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Novo!!: Astronomija in Aristarh · Poglej več »

Astrobiologija

elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.

Novo!!: Astronomija in Astrobiologija · Poglej več »

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Novo!!: Astronomija in Astrofizika · Poglej več »

Astrokemija

Ástrokemíja je študija o izobilju in reakcijah molekul v vesolju ter njihovih interakcijah s sevanjem.

Novo!!: Astronomija in Astrokemija · Poglej več »

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.

Novo!!: Astronomija in Astrolab · Poglej več »

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Astronomija in Astrometrija · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: Astronomija in Astronom · Poglej več »

Astronomija stare Grčije

Mehanizem z Antikitere je bil analogni računalnik med letoma 150-100 pr. n. št., ki je bil izdelan za izračunavanje položaja astronomskih teles. Astronomija stare Grčije je astronomija, ki je napisana v starogrškem jeziku v klasični antiki.

Novo!!: Astronomija in Astronomija stare Grčije · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Astronomija in Astronomsko telo · Poglej več »

Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec

Teleskop Vega Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec (okrajšava AGO; koda IAU 103 Ljubljana) je narodni astronomski in geofizikalni observatorij na ljubljanskem Golovcu.

Novo!!: Astronomija in Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec · Poglej več »

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki teoretična zgostitev mase, katere težnostno polje je tolikšno, da ubežna hitrost (druga kozmična hitrost) presega hitrost svetlobe.

Novo!!: Astronomija in Črna luknja · Poglej več »

Benedikt Ferretti

Benedikt Ferretti, slovenski astronom, * Ljubljana, 1655, † okoli 1730.

Novo!!: Astronomija in Benedikt Ferretti · Poglej več »

Bernard Pergerl

Bernard Pergerl, slovenski pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom, * 1440, Zgornja Ščavnica, † 1501, Dunaj.

Novo!!: Astronomija in Bernard Pergerl · Poglej več »

Blazar

Umetnikova upodobitev blazarja Blazar je dejavno galaktično jedro (AGN) z relativističnim curkom (curkom, ki ga sestavlja plazma pri skoraj svetlobni hitrosti), ki je usmerjen skoraj proti opazovalcu.

Novo!!: Astronomija in Blazar · Poglej več »

Dogodkovno obzorje

Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.

Novo!!: Astronomija in Dogodkovno obzorje · Poglej več »

Efemeride

Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.

Novo!!: Astronomija in Efemeride · Poglej več »

Enačba

Roberta Recordea (1557). Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Novo!!: Astronomija in Enačba · Poglej več »

Evolucija

Evolúcija je biološki proces, pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Novo!!: Astronomija in Evolucija · Poglej več »

Ferdinand Avguštin Hallerstein

Ferdinand Avguštin Hallerstein (Liú Sōnglíng), jezuit, misijonar, matematik, astronom, kartograf in mandarin, * 27. avgust 1703, Ljubljana, † 29. oktober 1774, Peking.

Novo!!: Astronomija in Ferdinand Avguštin Hallerstein · Poglej več »

Fermijev paradoks

radijskih valov. Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr.

Novo!!: Astronomija in Fermijev paradoks · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía) je humanistična veda.

Novo!!: Astronomija in Filozofija · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Astronomija in Fizika · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Novo!!: Astronomija in Fizikalni zakon · Poglej več »

Fotografija

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.

Novo!!: Astronomija in Fotografija · Poglej več »

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Novo!!: Astronomija in Fotosfera · Poglej več »

Franc Breckerfeld

Franc Breckerfeld, slovenski teolog, matematik, astronom in latinist, * 17. februar 1681, Ljubljana, † 29. oktober 1744, Cluj, Romunija.

Novo!!: Astronomija in Franc Breckerfeld · Poglej več »

Franjo Dominko

Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom, * 26. julij 1903, Vodnjan, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 22. februar 1987, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Astronomija in Franjo Dominko · Poglej več »

Gabriel Gruber

Gabriel Gruber (tudi Gabrijel), jezuit, hidrotehnik in arhitekt, * 6. maj 1740, Dunaj, Avstrija, † 7. april 1805, Sankt Peterburg, Rusija.

Novo!!: Astronomija in Gabriel Gruber · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Astronomija in Galaksija · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Astronomija in Galileo Galilei · Poglej več »

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Novo!!: Astronomija in Geocentrični model · Poglej več »

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Novo!!: Astronomija in Georg Aunpekh von Peurbach · Poglej več »

Gravitacijsko valovanje

Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.

Novo!!: Astronomija in Gravitacijsko valovanje · Poglej več »

Gregor Schoettl

‎Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Gregor Schoettl · Poglej več »

Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Novo!!: Astronomija in Gregorijanski koledar · Poglej več »

Gustav Robert Kirchhoff

Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Gustav Robert Kirchhoff · Poglej več »

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Novo!!: Astronomija in Helenistično obdobje · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Astronomija in Heliocentrični model · Poglej več »

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Novo!!: Astronomija in Herman Koroški · Poglej več »

Herman Potočnik

Herman Potočnik (psevdonim Hermann Noordung), slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij, * 22. december 1892, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 27. avgust 1929, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Astronomija in Herman Potočnik · Poglej več »

Hiparh

Hiparh (tudi Hiparhos) (Hípparhos), starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Novo!!: Astronomija in Hiparh · Poglej več »

Hubblov zakon

Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.

Novo!!: Astronomija in Hubblov zakon · Poglej več »

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (kratica ISJFR) je nacionalna ustanova za slovenistične jezikoslovne raziskave pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.

Novo!!: Astronomija in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Astronomija in Isaac Newton · Poglej več »

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Novo!!: Astronomija in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld · Poglej več »

Ivan Sušnik

Ivan Sušnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, apostolski protonotar in stolni kanonik, * 21. december 1854, Škofja Loka, † 1. januar 1942, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Ivan Sušnik · Poglej več »

Ivan Tomec

Ivan Tomec, slovenski ljubiteljski astronom, * 22. november 1880, Fara, † 21. marec 1950, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Ivan Tomec · Poglej več »

Izotop

Izotopi (grško iso- - enak + topos - kraj) so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Novo!!: Astronomija in Izotop · Poglej več »

Janez Benjamin Erberg

Janez Benjamin Erberg, slovenski jezuit in pravnik, * 3. november 1699, † 15. oktober 1759.

Novo!!: Astronomija in Janez Benjamin Erberg · Poglej več »

Janez Cigler

sličica Janez Cigler, slovenski pisatelj, pesnik in duhovnik, * 7. maj 1792, Vodmat pri Ljubljani, † 11. april 1867, Višnja Gora.

Novo!!: Astronomija in Janez Cigler · Poglej več »

Janez Jakob Olben

Janez Jakob Olben, slovenski astronom, * 1643, Kranj, † 1725.

Novo!!: Astronomija in Janez Jakob Olben · Poglej več »

Janez Jurij Hočevar

Janez Jurij Hočevar (tudi Hozhevar, Gottscheer, Gottseer), slovenski skladatelj, glasbenik, pravnik, in astronom, * 2. oktober 1656, Novo mesto, † 22. avgust 1714, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Janez Jurij Hočevar · Poglej več »

Janez Krstnik Schoettl

Janez Krstnik Schoettl (tudi Schöttl), slovenski jezuit, matematik in astronom, * 1724, Steyr, avstrijska Štajerska, † 1777.

Novo!!: Astronomija in Janez Krstnik Schoettl · Poglej več »

Janez Lezicij

Janez Lezicij (Lezicius), slovenski astronom in astrolog, * 1242, Ljubljana, † ????.

Novo!!: Astronomija in Janez Lezicij · Poglej več »

Jean Buridan

‎Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.

Novo!!: Astronomija in Jean Buridan · Poglej več »

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Novo!!: Astronomija in Jean le Rond d'Alembert · Poglej več »

Jedrski razpad

Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.

Novo!!: Astronomija in Jedrski razpad · Poglej več »

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Novo!!: Astronomija in Jedrsko zlivanje · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Novo!!: Astronomija in Johannes Kepler · Poglej več »

John Flamsteed

Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.

Novo!!: Astronomija in John Flamsteed · Poglej več »

Joseph von Fraunhofer

Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.

Novo!!: Astronomija in Joseph von Fraunhofer · Poglej več »

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Novo!!: Astronomija in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »

Josip Križan

Josip Križan, slovenski matematik, fizik, logik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.

Novo!!: Astronomija in Josip Križan · Poglej več »

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Novo!!: Astronomija in Jurij Vega · Poglej več »

Kemični element

Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Astronomija in Kemični element · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Astronomija in Kemija · Poglej več »

Kemikalija

Kemikalija oz.

Novo!!: Astronomija in Kemikalija · Poglej več »

Kmetijske in rokodelske novice

Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.

Novo!!: Astronomija in Kmetijske in rokodelske novice · Poglej več »

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Novo!!: Astronomija in Kozmični žarki · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Novo!!: Astronomija in Kozmologija · Poglej več »

Krajevna skupina

Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.

Novo!!: Astronomija in Krajevna skupina · Poglej več »

Kvantna fluktuacija

spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.

Novo!!: Astronomija in Kvantna fluktuacija · Poglej več »

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Novo!!: Astronomija in Kvazar · Poglej več »

Lavo Čermelj

Lavo Čermelj, slovenski fizik in publicist, * 10. oktober 1889, Trst, † 26. januar 1980, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Lavo Čermelj · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Astronomija in Leonhard Euler · Poglej več »

LIGO

Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.

Novo!!: Astronomija in LIGO · Poglej več »

Litij

Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.

Novo!!: Astronomija in Litij · Poglej več »

Ljubljanske novice

Ljubljanske novice - slovenski elektronski časopis je izključno spletni dnevnik (elektronski dnevnik), katerega sedež je v Ljubljani.

Novo!!: Astronomija in Ljubljanske novice · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Astronomija in Luna · Poglej več »

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni črti in je Zemlja na sredini.

Novo!!: Astronomija in Lunin mrk · Poglej več »

Maji

Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).

Novo!!: Astronomija in Maji · Poglej več »

Mandarin

Mandarin je bil naziv za uradnika na Kitajskem.

Novo!!: Astronomija in Mandarin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Astronomija in Masa · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Astronomija in Matematika · Poglej več »

Matija Vertovec

Matija Vertovec, tudi Vertovec, Vrtovicz, Vertovc, Vrtovec, Vertouz, slovenski duhovnik, zgodovinar, vinogradnik in strokovni pisec, * 28. januar 1784, Jakuline (Šmarje na Vipavskem), Slovenija, † 2. september 1851, Podnanos.

Novo!!: Astronomija in Matija Vertovec · Poglej več »

Mehanizem z Antikitere

Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).

Novo!!: Astronomija in Mehanizem z Antikitere · Poglej več »

Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.

Novo!!: Astronomija in Meteorski roj · Poglej več »

Molekularni oblak

Molekularni oblak je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).

Novo!!: Astronomija in Molekularni oblak · Poglej več »

Mrk

Mrk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.

Novo!!: Astronomija in Mrk · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta.

Novo!!: Astronomija in Naravni satelit · Poglej več »

Narodna in univerzitetna knjižnica

Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.

Novo!!: Astronomija in Narodna in univerzitetna knjižnica · Poglej več »

NASA

National Aeronautics and Space Administration (slovensko Nacionalna zrakoplovna in vesoljska uprava), bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Novo!!: Astronomija in NASA · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Novo!!: Astronomija in Nebesna mehanika · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Astronomija in Nebesno telo · Poglej več »

Nevtronska zvezda

alt.

Novo!!: Astronomija in Nevtronska zvezda · Poglej več »

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Novo!!: Astronomija in Nezemeljsko življenje · Poglej več »

Nicolas-Louis de Lacaille

Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.

Novo!!: Astronomija in Nicolas-Louis de Lacaille · Poglej več »

Nicole Oresme

Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.

Novo!!: Astronomija in Nicole Oresme · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljevska Prusija, Malborsko vojvodstvo (sedaj Poljska).

Novo!!: Astronomija in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Nukleosinteza

Nukleosinteza je proces, ki iz prejšnjih jeder in nukleonov (protonov in nevtronov) ustvari nova atomska jedra.

Novo!!: Astronomija in Nukleosinteza · Poglej več »

Numerična matematika

Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.

Novo!!: Astronomija in Numerična matematika · Poglej več »

Observatorij

Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.

Novo!!: Astronomija in Observatorij · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Astronomija in Osončje · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Astronomija in Ozvezdje · Poglej več »

Park Tivoli, Ljubljana

Park Tivoli je največji park v Ljubljani.

Novo!!: Astronomija in Park Tivoli, Ljubljana · Poglej več »

Pavel Kunaver

Pavel Kunaver, slovenski pedagog, pedagoški svetnik, kot drenovec, eden od začetnikov slovenskega alpinizma, smučanja, jamarstva, predvojni vodja slovenskih skavtov, povojni soustanovitelj tabornikov, popularizator astronomije, zagovornik varstva narave, amaterski slikar in poljudnoznanstveni pisec, * 19.

Novo!!: Astronomija in Pavel Kunaver · Poglej več »

Philosophical Transactions of the Royal Society

Naslovnica prve številke za leti 1665 in 1666 Philosophical Transactions of the Royal Society (okrajšano Phil. Trans., Filozofska poročila Kraljeve družbe) je znanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Kraljeva družba iz Londona.

Novo!!: Astronomija in Philosophical Transactions of the Royal Society · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Novo!!: Astronomija in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Astronomija in Planet · Poglej več »

Podatek

Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.

Novo!!: Astronomija in Podatek · Poglej več »

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Novo!!: Astronomija in Pojav · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Novo!!: Astronomija in Prapok · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma reliktno sevanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Astronomija in Prasevanje · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Novo!!: Astronomija in Precesija · Poglej več »

Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor

Prva izdaja knjige Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor (izvirno v nemščini Das Problem der Befahrung des Weltraums - der Raketen-Motor) je knjiga, ki jo je napisal slovenski znanstvenik Herman Potočnik Noordung.

Novo!!: Astronomija in Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj (Klaúdios Ptolemaíos), starogrškiEnc.

Novo!!: Astronomija in Ptolemaj · Poglej več »

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Astronomija in Pulzar · Poglej več »

Računalniška simulacija

Pri računalniški simulaciji z računalniškim programom predstavimo situacijo iz resničnega sveta.

Novo!!: Astronomija in Računalniška simulacija · Poglej več »

Raziskovanje

Raziskovanje je sistematično ustvarjalno delo oz.

Novo!!: Astronomija in Raziskovanje · Poglej več »

Razmerje

Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.

Novo!!: Astronomija in Razmerje · Poglej več »

Refraktor

palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.

Novo!!: Astronomija in Refraktor · Poglej več »

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Novo!!: Astronomija in Renesansa · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Astronomija in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Rjava pritlikavka

Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.

Novo!!: Astronomija in Rjava pritlikavka · Poglej več »

Saroški cikel

Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.

Novo!!: Astronomija in Saroški cikel · Poglej več »

Seznam astronomov

Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov.

Novo!!: Astronomija in Seznam astronomov · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Astronomija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Silvo Breskvar

Silvo Breskvar, slovenski matematik in fizik, * 31. december 1902, Ljubljana, † 3. januar 1969, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Silvo Breskvar · Poglej več »

Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Novo!!: Astronomija in Slovar slovenskega knjižnega jezika · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Astronomija in Snov · Poglej več »

Sonce

Sonce je centralna točka našega Osončja.

Novo!!: Astronomija in Sonce · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Novo!!: Astronomija in Spektroskopija · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Novo!!: Astronomija in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Novo!!: Astronomija in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Starost vesolja

Starost vesolja je v fizikalni kozmologiji čas, ki je pretekel od prapoka.

Novo!!: Astronomija in Starost vesolja · Poglej več »

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Novo!!: Astronomija in Tabit ibn Kora · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Astronomija in Težnost · Poglej več »

Temna energija

language.

Novo!!: Astronomija in Temna energija · Poglej več »

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Novo!!: Astronomija in Temna snov · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatúra je ena osnovnih termodinamičnih spremenljivk, ki določa stanje teles.

Novo!!: Astronomija in Temperatura · Poglej več »

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Novo!!: Astronomija in Teorija · Poglej več »

Timbuktu

Timbuktu (berbersko ⵜⵉⵏⴱⵓⴽⵜⵓ) je zgodovinsko mesto na severu Malija v Zahodni Afriki, ki stoji ob robu Sahare približno 20 km severno od srednjega toka reke Niger.

Novo!!: Astronomija in Timbuktu · Poglej več »

Tradicionalizem

Tradicionalizem imenujemo filozofsko smer, ki so jo začeli intelektualci v 20.

Novo!!: Astronomija in Tradicionalizem · Poglej več »

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Novo!!: Astronomija in Univerza v Ljubljani · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Astronomija in Uran (planet) · Poglej več »

Usoda

Usoda je ime za razumevanje dogodkov, ki naj bi jih vnaprej in brez človeškega vpliva določale božje sile ali naključja, ne pa človekova svobodna volja.

Novo!!: Astronomija in Usoda · Poglej več »

Valentin Vodnik

Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Valentin Vodnik · Poglej več »

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Novo!!: Astronomija in Veda · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Astronomija in Vesolje · Poglej več »

Vesoljski observatorij

Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.

Novo!!: Astronomija in Vesoljski observatorij · Poglej več »

Vesoljski teleskop Hubble

magnetometrov. Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Novo!!: Astronomija in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »

Viljem Ogrinc

Viljem Ogrinc, slovenski pravnik in pisec člankov o astronomiji, * 27. april 1845, Trebnje, † 22. maj 1883, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Viljem Ogrinc · Poglej več »

Vztrajnost

Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.

Novo!!: Astronomija in Vztrajnost · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Astronomija in William Herschel · Poglej več »

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Novo!!: Astronomija in Zakon · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Astronomija in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Novo!!: Astronomija in Zemljepisna dolžina · Poglej več »

Zgodovinski viri

Bele IV. primer pisnega vira Zgodovinski viri so sledovi človeškega življenja in delovanja v preteklosti, ki jih glede na njihove značilnosti razdelimo na.

Novo!!: Astronomija in Zgodovinski viri · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Astronomija in Znanost · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Astronomija in Zvezda · Poglej več »

Preusmerja sem:

Astronomija in astrofizika, Zvezdoslovje.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »