Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Astronomija

Index Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

70 odnosi: Andrej Kobav, Andrej Perlah, Anton Ambschel, Astrofizika, Astrolab, Astronom, Astronomsko telo, Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec, Benedikt Ferretti, Bernard Pergerl, Efemeride, Enačba, Ferdinand Avguštin Hallerstein, Fizikalni zakon, Fotosfera, Franc Breckerfeld, Franjo Dominko, Gabriel Gruber, Galaksija, Gregor Schoettl, Gregorijanski koledar, Herman Koroški, Herman Potočnik, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Ivan Sušnik, Ivan Tomec, Janez Benjamin Erberg, Janez Cigler, Janez Jakob Olben, Janez Jurij Hočevar, Janez Krstnik Schoettl, Janez Lezicij, Johannes Kepler, Josip Križan, Jurij Vega, Kmetijske in rokodelske novice, Lavo Čermelj, Ljubljanske novice, Mandarin, Matematika, Matija Vertovec, Naravni satelit, Narodna in univerzitetna knjižnica, NASA, Nebesno telo, Nikolaj Kopernik, Osončje, Park Tivoli, Ljubljana, Pavel Kunaver, ..., Planet, Pojav, Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor, Ptolemaj, Refraktor, Seznam astronomov, Seznam astronomskih vsebin, Silvo Breskvar, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Sonce, Univerza v Ljubljani, Valentin Vodnik, Veda, Vesolje, Vesoljski observatorij, Viljem Ogrinc, Zakon, Zemlja, Znanost, Zvezda. Razširi indeks (20 več) »

Andrej Kobav

Andrej Kobav (Kobal, Andreas Kobavius), slovenski jezuit, teolog, kronolog in matematik, * 11. november 1593 (1594), Cerknica, † 12. februar 1654, Trst.

Novo!!: Astronomija in Andrej Kobav · Poglej več »

Andrej Perlah

Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij 1551, Dunaj.

Novo!!: Astronomija in Andrej Perlah · Poglej več »

Anton Ambschel

‎Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl), slovenski.

Novo!!: Astronomija in Anton Ambschel · Poglej več »

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Novo!!: Astronomija in Astrofizika · Poglej več »

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē - jemanje zvezde > astér - zvezda + lambánein - zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.

Novo!!: Astronomija in Astrolab · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: Astronomija in Astronom · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Astronomija in Astronomsko telo · Poglej več »

Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec

Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec (okrajšava AGO; koda IAU 103 Ljubljana) je narodni astronomski in geofizikalni observatorij na ljubljanskem Golovcu.

Novo!!: Astronomija in Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec · Poglej več »

Benedikt Ferretti

Benedikt Ferretti, slovenski astronom, * 1655, † okoli 1730.

Novo!!: Astronomija in Benedikt Ferretti · Poglej več »

Bernard Pergerl

Bernard Pergerl, slovenski pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom, * 1440, Zgornja Ščavnica, † 1501, Dunaj.

Novo!!: Astronomija in Bernard Pergerl · Poglej več »

Efemeride

Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.

Novo!!: Astronomija in Efemeride · Poglej več »

Enačba

Roberta Recordea (1557). Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Novo!!: Astronomija in Enačba · Poglej več »

Ferdinand Avguštin Hallerstein

Ferdinand Avguštin Hallerstein (Liú Sōnglíng), slovenski jezuit, misijonar, matematik, astronom, kartograf in mandarin, * 27. avgust 1703, Ljubljana, † 29. oktober 1774, Peking.

Novo!!: Astronomija in Ferdinand Avguštin Hallerstein · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Novo!!: Astronomija in Fizikalni zakon · Poglej več »

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Novo!!: Astronomija in Fotosfera · Poglej več »

Franc Breckerfeld

Franc Breckerfeld, slovenski teolog, matematik, astronom in latinist, * 17. februar 1681, Ljubljana, † 29. oktober 1744, Cluj, Romunija.

Novo!!: Astronomija in Franc Breckerfeld · Poglej več »

Franjo Dominko

Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom, * 26. julij 1903, Vodnjan, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 22. februar 1987, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Astronomija in Franjo Dominko · Poglej več »

Gabriel Gruber

Gabriel Gruber (tudi Gabrijel), jezuit, hidrotehnik in arhitekt, * 6. maj 1740, Dunaj, Avstrija, † 7. april 1805, Sankt Peterburg, Rusija.

Novo!!: Astronomija in Gabriel Gruber · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Astronomija in Galaksija · Poglej več »

Gregor Schoettl

‎Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Gregor Schoettl · Poglej več »

Gregorijanski koledar

Gregorijanski ali Grickovski koledar, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Novo!!: Astronomija in Gregorijanski koledar · Poglej več »

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Dalmatinski, slovenski ali hrvaški filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100, verjetno v severni Istri, takrat Vojvodina Koroška, kasneje stoletja do konca 1.

Novo!!: Astronomija in Herman Koroški · Poglej več »

Herman Potočnik

Herman Potočnik (psevdonim Hermann Noordung), slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij, * 22. december 1892, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 27. avgust 1929, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Astronomija in Herman Potočnik · Poglej več »

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (kratica ISJFR) je nacionalna ustanova za slovenistične jezikoslovne raziskave pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.

Novo!!: Astronomija in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša · Poglej več »

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Floriantschitsch), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Novo!!: Astronomija in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld · Poglej več »

Ivan Sušnik

Ivan Sušnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, apostolski protonotar in stolni kanonik, * 21. december 1854, Škofja Loka, † 1. januar 1942, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Ivan Sušnik · Poglej več »

Ivan Tomec

Ivan Tomec, slovenski ljubiteljski astronom, * 22. november 1880, Fara, † 21. marec 1950, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Ivan Tomec · Poglej več »

Janez Benjamin Erberg

Janez Benjamin Erberg, slovenski jezuit in pravnik, * 3. november 1699, † 15. oktober 1759.

Novo!!: Astronomija in Janez Benjamin Erberg · Poglej več »

Janez Cigler

sličica Janez Cigler, slovenski pisatelj, pesnik in duhovnik, * 7. maj 1792, Vodmat pri Ljubljani, † 11. april 1867, Višnja Gora.

Novo!!: Astronomija in Janez Cigler · Poglej več »

Janez Jakob Olben

Janez Jakob Olben, slovenski astronom, * 1643, Kranj, † 1725.

Novo!!: Astronomija in Janez Jakob Olben · Poglej več »

Janez Jurij Hočevar

Janez Jurij Hočevar (tudi Hozhevar, Gottscheer, Gottseer), slovenski skladatelj, glasbenik, pravnik, in astronom, * 2. oktober 1656, Novo mesto, † 22. avgust 1714, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Janez Jurij Hočevar · Poglej več »

Janez Krstnik Schoettl

Janez Krstnik Schoettl (tudi Schöttl), slovenski jezuit, matematik in astronom, * 1724, Steyr, avstrijska Štajerska, † 1777.

Novo!!: Astronomija in Janez Krstnik Schoettl · Poglej več »

Janez Lezicij

Janez Lezicij (Lezicius), slovenski astronom in astrolog, * 1242, Ljubljana, † ????.

Novo!!: Astronomija in Janez Lezicij · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Novo!!: Astronomija in Johannes Kepler · Poglej več »

Josip Križan

Josip Križan, slovenski matematik, fizik, logik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.

Novo!!: Astronomija in Josip Križan · Poglej več »

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Novo!!: Astronomija in Jurij Vega · Poglej več »

Kmetijske in rokodelske novice

Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.

Novo!!: Astronomija in Kmetijske in rokodelske novice · Poglej več »

Lavo Čermelj

Lavo Čermelj, slovenski fizik in publicist, * 10. oktober 1889, Trst, † 26. januar 1980, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Lavo Čermelj · Poglej več »

Ljubljanske novice

Ljubljanske novice - slovenski elektronski časopis je izključno spletni dnevnik (elektronski dnevnik), katerega sedež je v Ljubljani.

Novo!!: Astronomija in Ljubljanske novice · Poglej več »

Mandarin

Mandarin je bil naziv za uradnika na Kitajskem.

Novo!!: Astronomija in Mandarin · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Astronomija in Matematika · Poglej več »

Matija Vertovec

Matija Vertovec, (tudi Vertovec, Vrtovicz, Vertovc, Vrtovec, Vertouz) vinogradnik in strokovni pisec, * 28. januar 1784, Jakuline (Šmarje na Vipavskem), Slovenija, † 2. september 1851, Podnanos.

Novo!!: Astronomija in Matija Vertovec · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta.

Novo!!: Astronomija in Naravni satelit · Poglej več »

Narodna in univerzitetna knjižnica

Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.

Novo!!: Astronomija in Narodna in univerzitetna knjižnica · Poglej več »

NASA

National Aeronautics and Space Administration (slovensko Nacionalna zrakoplovna in vesoljska uprava), bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Novo!!: Astronomija in NASA · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Astronomija in Nebesno telo · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljevska Prusija, Malborsko vojvodstvo (sedaj Poljska).

Novo!!: Astronomija in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Astronomija in Osončje · Poglej več »

Park Tivoli, Ljubljana

Park Tivoli je največji park v Ljubljani.

Novo!!: Astronomija in Park Tivoli, Ljubljana · Poglej več »

Pavel Kunaver

Pavel Kunaver, slovenski pedagog, pedagoški svetnik, kot Drenovec, eden od začetnikov slovenskega alpinizma, smučanja, jamarstva, predvojni vodja slovenskih skavtov, povojni soustanovitelj tabornikov, popularizator astronomije, zagovornik varstva narave, amaterski slikar in poljudnoznanstveni pisec, * 19.

Novo!!: Astronomija in Pavel Kunaver · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Astronomija in Planet · Poglej več »

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Novo!!: Astronomija in Pojav · Poglej več »

Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor

Naslovnica knjige Problem vožnje po vesolju - Raketni motor (izvirno v nemščini Das Problem der Befahrung des Weltraums - der Raketen-Motor) je knjiga, ki jo je napisal slovenski znanstvenik Herman Potočnik Noordung.

Novo!!: Astronomija in Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj (Klaúdios Ptolemaíos), starogrškiEnc.

Novo!!: Astronomija in Ptolemaj · Poglej več »

Refraktor

palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.

Novo!!: Astronomija in Refraktor · Poglej več »

Seznam astronomov

Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov.

Novo!!: Astronomija in Seznam astronomov · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Astronomija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Silvo Breskvar

Silvo Breskvar, slovenski matematik in fizik, * 31. december 1902, Ljubljana, † 3. januar 1969, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Silvo Breskvar · Poglej več »

Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Novo!!: Astronomija in Slovar slovenskega knjižnega jezika · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Astronomija in Sonce · Poglej več »

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Novo!!: Astronomija in Univerza v Ljubljani · Poglej več »

Valentin Vodnik

Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Valentin Vodnik · Poglej več »

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Novo!!: Astronomija in Veda · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Astronomija in Vesolje · Poglej več »

Vesoljski observatorij

Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.

Novo!!: Astronomija in Vesoljski observatorij · Poglej več »

Viljem Ogrinc

Viljem Ogrinc, slovenski pravnik in pisec člankov o astronomiji, * 27. april 1845, Trebnje, † 22. maj 1883, Ljubljana.

Novo!!: Astronomija in Viljem Ogrinc · Poglej več »

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Novo!!: Astronomija in Zakon · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Astronomija in Zemlja · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Astronomija in Znanost · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Astronomija in Zvezda · Poglej več »

Preusmerja sem:

Astronomija in astrofizika, Zvezdoslovje.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »