Kazalo
28 odnosi: Astronomsko telo, Dušik, Dvojna zvezda, Elektron, Jupiter, Kisik, Kvantna mehanika, Masa, Metan, Neptun, Nevtron, Nevtronska zvezda, Ogljik, Optika, Paulijevo izključitveno načelo, Planet, Plin, Plinasti orjak, Premer, Rdeča orjakinja, Rdeča pritlikavka, Saturn, Sonce, Spektralni razred, Supernova, Temperatura, Uran (planet), Zvezda.
- Vrste zvezd
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Zvezda pritlikavka in Astronomsko telo
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Zvezda pritlikavka in Dušik
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Zvezda pritlikavka in Dvojna zvezda
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Zvezda pritlikavka in Elektron
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Zvezda pritlikavka in Jupiter
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Zvezda pritlikavka in Kisik
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Zvezda pritlikavka in Kvantna mehanika
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Zvezda pritlikavka in Masa
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Zvezda pritlikavka in Metan
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Zvezda pritlikavka in Neptun
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Zvezda pritlikavka in Nevtron
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Zvezda pritlikavka in Nevtronska zvezda
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Zvezda pritlikavka in Ogljik
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Zvezda pritlikavka in Optika
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Zvezda pritlikavka in Paulijevo izključitveno načelo
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Zvezda pritlikavka in Planet
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Zvezda pritlikavka in Plin
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Zvezda pritlikavka in Plinasti orjak
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Zvezda pritlikavka in Premer
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Zvezda pritlikavka in Rdeča orjakinja
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Poglej Zvezda pritlikavka in Rdeča pritlikavka
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Zvezda pritlikavka in Saturn
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Zvezda pritlikavka in Sonce
Spektralni razred
Kot spektralni razred označujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemični sestavi.
Poglej Zvezda pritlikavka in Spektralni razred
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Zvezda pritlikavka in Supernova
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Zvezda pritlikavka in Temperatura
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Zvezda pritlikavka in Uran (planet)
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Zvezda pritlikavka in Zvezda
Glej tudi
Vrste zvezd
Prav tako znan kot Pritlikava zvezda.