Hitreje kot brskalnik!
28 odnosi: Astronomsko telo, Dušik, Dvojna zvezda, Elektron, Jupiter, Kisik, Kvantna mehanika, Masa, Metan, Neptun, Nevtron, Nevtronska zvezda, Ogljik, Optika, Paulijevo izključitveno načelo, Planet, Plin, Plinasti orjak, Premer, Rdeča orjakinja, Rdeča pritlikavka, Saturn, Sonce, Spektralni razred, Supernova, Temperatura, Uran (planet), Zvezda.
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Astronomsko telo · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Dušik · Poglej več »
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Dvojna zvezda · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Elektron · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Jupiter · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Kisik · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Kvantna mehanika · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Masa · Poglej več »
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Metan · Poglej več »
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Neptun · Poglej več »
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Nevtron · Poglej več »
Nevtronska zvezda
alt.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Nevtronska zvezda · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Ogljik · Poglej več »
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Optika · Poglej več »
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Paulijevo izključitveno načelo · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Planet · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Plin · Poglej več »
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Plinasti orjak · Poglej več »
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Premer · Poglej več »
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Rdeča orjakinja · Poglej več »
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Rdeča pritlikavka · Poglej več »
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Saturn · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Sonce · Poglej več »
Spektralni razred
Kot spektralni razred označujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemični sestavi.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Spektralni razred · Poglej več »
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Supernova · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Temperatura · Poglej več »
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Uran (planet) · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Zvezda pritlikavka in Zvezda · Poglej več »
