Kazalo
44 odnosi: Antares, Arktur, Atomsko jedro, Škorpijon (ozvezdje), Bela pritlikavka, Betelgeza, Dušik, Energija, Glavni niz, Gostota, Helij, Hertzsprung-Russllov diagram, Infrardeče valovanje, Jedrsko zlivanje, Kelvin, Kemijski element, Kisik, Magnituda, Masa, Nadorjakinja, Nebo, Nevtronska zvezda, Noč, Ogljik, Orion (ozvezdje), Ozvezdje, Planetarna meglica, Plin, Polmer, Sončev polmer, Sončev veter, Sončeva masa, Sonce, Spekter, Spektralni razred, Spremenljivka (zvezda), Supernova, Svetlobno leto, Svetlost, Težnost, Temperatura, Tlak, Vodik, Zvezda.
- Rdeče orjakinje
- Vrste zvezd
Antares
Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.
Poglej Rdeča orjakinja in Antares
Arktur
|- bgcolor.
Poglej Rdeča orjakinja in Arktur
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Rdeča orjakinja in Atomsko jedro
Škorpijon (ozvezdje)
Škorpijon (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Rdeča orjakinja in Škorpijon (ozvezdje)
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Rdeča orjakinja in Bela pritlikavka
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Rdeča orjakinja in Betelgeza
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Rdeča orjakinja in Dušik
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Rdeča orjakinja in Energija
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Poglej Rdeča orjakinja in Glavni niz
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Rdeča orjakinja in Gostota
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Rdeča orjakinja in Helij
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Poglej Rdeča orjakinja in Hertzsprung-Russllov diagram
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Rdeča orjakinja in Infrardeče valovanje
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Rdeča orjakinja in Jedrsko zlivanje
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Rdeča orjakinja in Kelvin
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Rdeča orjakinja in Kemijski element
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Rdeča orjakinja in Kisik
Magnituda
Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).
Poglej Rdeča orjakinja in Magnituda
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Rdeča orjakinja in Masa
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Rdeča orjakinja in Nadorjakinja
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Rdeča orjakinja in Nebo
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Rdeča orjakinja in Nevtronska zvezda
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Rdeča orjakinja in Noč
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Rdeča orjakinja in Ogljik
Orion (ozvezdje)
Ozvezdje Orion na nočnem nebu nad Slovenijo Orion je ozvezdje sedmih zvezd, razporejenih v štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini.
Poglej Rdeča orjakinja in Orion (ozvezdje)
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Rdeča orjakinja in Ozvezdje
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Rdeča orjakinja in Planetarna meglica
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Rdeča orjakinja in Plin
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Poglej Rdeča orjakinja in Polmer
Sončev polmer
Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.
Poglej Rdeča orjakinja in Sončev polmer
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Rdeča orjakinja in Sončev veter
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Rdeča orjakinja in Sončeva masa
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Rdeča orjakinja in Sonce
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Rdeča orjakinja in Spekter
Spektralni razred
Kot spektralni razred označujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemični sestavi.
Poglej Rdeča orjakinja in Spektralni razred
Spremenljivka (zvezda)
Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.
Poglej Rdeča orjakinja in Spremenljivka (zvezda)
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Rdeča orjakinja in Supernova
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Rdeča orjakinja in Svetlobno leto
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Rdeča orjakinja in Svetlost
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Rdeča orjakinja in Težnost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Rdeča orjakinja in Temperatura
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Rdeča orjakinja in Tlak
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Rdeča orjakinja in Vodik
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Rdeča orjakinja in Zvezda
Glej tudi
Rdeče orjakinje
Vrste zvezd
Prav tako znan kot Rdeča velikanka.