Kazalo
65 odnosi: Beloruščina, Boginja, Bosanščina, Dan, Dvanajsta noč (Shakespeare), Elie Wiesel, Grščina, Grška mitologija, Grki, Hrvaščina, Indoevropski prajezik, Kašubščina, Kaplja, Kresna noč, Kristalna noč, Latvijščina, Letni časi, Litovščina, Lužiščina, Makedonščina, Merska enota, Noč čarovnic, Noč dolgih nožev, Noč in dan, Noč je moja, dan je tvoj, Nočna fotografija, Nordijska mitologija, Obzorje, Olbersov paradoks, Perioda, Polabščina, Poletna noč, Poljščina, Polnoč, Poosebljenje, Praslovanščina, Rimska mitologija, Rosa, Ruščina, Rusinščina, Sen kresne noči, Slovaščina, Slovanski jeziki, Slovenski etimološki slovar, Somrak, Sonce, Srbščina, Stara cerkvena slovanščina, Starorimska civilizacija, Starovzhodnoslovanščina, ... Razširi indeks (15 več) »
- Deli dneva
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Noč in Beloruščina
Boginja
Cerere, rimske boginje poljedelstva Bogínja je žensko božanstvo oziroma božansko bitje.
Poglej Noč in Boginja
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Noč in Bosanščina
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Noč in Dan
Dvanajsta noč (Shakespeare)
Faksimil prve strani komedije, kakor je izšla v prvem foliu Dvanajsta noč ali Kar hočete je komedija angleškega dramatika Williama Shakespeara, ki je poimenovana po prazniku Dvanajsta noč.
Poglej Noč in Dvanajsta noč (Shakespeare)
Elie Wiesel
Eliezer "Elie" Wiesel KBE (Elyezer Vizel;, romunsko-ameriški pisatelj, profesor, nobelovec, * 30. september 1928, † 2. julij 2016. Bil je avtor 57 knjig, napisanih večinoma v francoščini in angleščini, vključno in predvsem Noč, delom, ki temelji na njegovih izkušnjah ujetnika v koncentracijskih taboriščih Auschwitz in Buchenwald.
Poglej Noč in Elie Wiesel
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Noč in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Noč in Grška mitologija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Noč in Grki
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Noč in Hrvaščina
Indoevropski prajezik
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.
Poglej Noč in Indoevropski prajezik
Kašubščina
Kašubski jezik (kašubsko kaszëbskô mòwa, tudi kaszëbizna, kaszëbsczi jãzëk, pòmòrsczi jãzëk, kaszëbskò-słowińskô mòwa) govorijo v pokrajini Kašubska (kaš. Kaszëbë, polj. Kaszuby), na Vzhodnem Pomorjanskem (polj.
Poglej Noč in Kašubščina
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Poglej Noč in Kaplja
Kresna noč
Kresna noč (pesniška zbirka) je pesniška zbirka Svetlane Makarovič.
Poglej Noč in Kresna noč
Kristalna noč
Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.
Poglej Noč in Kristalna noč
Latvijščina
Latvijščina je materni jezik okoli 1,5 milijona ljudi v Latviji, kjer je tudi edini uradni jezik.
Poglej Noč in Latvijščina
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Poglej Noč in Letni časi
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Noč in Litovščina
Lužiščina
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.
Poglej Noč in Lužiščina
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Noč in Makedonščina
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Noč in Merska enota
Noč čarovnic
Okrašene buče, simbol noči čarovnic Noč čarovnic (znana tudi po angleškem izrazu Halloween) je praznik, ki ga predvsem v Zahodnem svetu obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november.
Poglej Noč in Noč čarovnic
Noč dolgih nožev
Noč dolgih nožev (nemško) je ime za aretacijo in poboj pripadnikov SA v noči s 30.
Poglej Noč in Noč dolgih nožev
Noč in dan
Obsežni roman v dveh zvezkih Noč in dan (1977) Bena Zupančiča pripoveduje o usodi Jošta Kodra med NOB.
Poglej Noč in Noč in dan
Noč je moja, dan je tvoj
Noč je moja, dan je tvoj je slovenska ljudska pripovedka, s področja Istre.
Poglej Noč in Noč je moja, dan je tvoj
Nočna fotografija
Nočna fotografija je izraz, ki se uporablja za fotografsko tehniko, pri kateri se običajno fotografira zunaj med mrakom in zarjo.
Poglej Noč in Nočna fotografija
Nordijska mitologija
Slikovni kamen Tjängvide z ilustracijami iz nordijske mitologije. Nordijska ali skandinavska mitologija je zbirka mitov severnogermanskih ljudstev, ki izvira iz staronordijske religije.
Poglej Noč in Nordijska mitologija
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Poglej Noč in Obzorje
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.
Poglej Noč in Olbersov paradoks
Perioda
Perioda je lahko.
Poglej Noč in Perioda
Polabščina
Polabščina je izginuli zahodnoslovanski jezik, ki so ga govorili Polabci (nemško Wenden) na današnjem ozemlju severovzhodne Nemčije okoli reke Labe (nemško Elba), od koder pride ime za jezik in narod.
Poglej Noč in Polabščina
Poletna noč
»Poletna noč« je skladba Beti Jurković in Marjane Deržaj iz leta 1964.
Poglej Noč in Poletna noč
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Noč in Poljščina
Polnoč
Pólnoč, z dobesednim pomenom na pol noči, je trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najnižjo lego pod obzorjem, nasprotno od poldneva, ko ima najvišjo.
Poglej Noč in Polnoč
Poosebljenje
Poosébljenje ali poosebítev (s tujko personifikácija) je največkrat z žensko figuro predstavljena ideja, abstraktni pojem, čustvo...
Poglej Noč in Poosebljenje
Praslovanščina
Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je neizpričan rekonstruirani prajezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov.
Poglej Noč in Praslovanščina
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Noč in Rimska mitologija
Rosa
Rosa na pajkovi mreži Rosa na travi Rôsa je pojav usedanja vode iz zraka.
Poglej Noč in Rosa
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Noč in Ruščina
Rusinščina
Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.
Poglej Noč in Rusinščina
Sen kresne noči
Sen kresne noči je gledališka igra Williama Shakespearea, nastala okrog leta 1595.
Poglej Noč in Sen kresne noči
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Noč in Slovaščina
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Noč in Slovanski jeziki
Slovenski etimološki slovar
Slovenski etimološki slovar (kratica SES) je etimološki slovar slovenskega knjižnega jezika avtorja Marka Snoja.
Poglej Noč in Slovenski etimološki slovar
Somrak
Kategorija:Deli dneva Somrak na odprtem morju Somrak na odprtem morju Somrak na odprtem morju Somrak je čas med zoro in sončnim vzhodom ter čas med sončnim zahodom in temo.
Poglej Noč in Somrak
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Noč in Sonce
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Noč in Srbščina
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Noč in Stara cerkvena slovanščina
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Noč in Starorimska civilizacija
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Noč in Starovzhodnoslovanščina
Sveta noč
Gruberjev originalni notni zapis Sveta noč je zelo priljubljena božična pesem.
Poglej Noč in Sveta noč
Svetišče
Starogrški tempelj v Libiji Svetíšče je stavba, prostor za čaščenje boga ali več bogov, odvisno od verstva, kateremu služi.
Poglej Noč in Svetišče
Svetlana Makarovič
Svetlana Makarovič, slovenska pesnica, mladinska pisateljica, igralka, ilustratorka in šansonjerka, * 1. januar 1939, Maribor.
Poglej Noč in Svetlana Makarovič
Svetlobno onesnaženje
avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.
Poglej Noč in Svetlobno onesnaženje
Tisoč in ena noč
Tisoč in ena noč (arabsko كتاب ألف ليلة وليلة; perzijsko هزار و یک شب) je zbirka arabskih pravljic, pripovedk, novel, anekdot in humoresk.
Poglej Noč in Tisoč in ena noč
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Noč in Ukrajinščina
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Noč in Ura
Velika noč
Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.
Poglej Noč in Velika noč
Vincent van Gogh
Vincent van Gogh, nizozemski slikar, * 30. marec 1853, Zundert, † 29. julij 1890, Auvers-sur-Oise.
Poglej Noč in Vincent van Gogh
Volapik
Volapík (tudi volapük) je umetni jezik.
Poglej Noč in Volapik
Wikislovar
Wikislovar je sorodni projekt Wikipedije.
Poglej Noč in Wikislovar
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Poglej Noč in William Shakespeare
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Noč in Zemljepisna širina
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Noč in Zemljepisna dolžina
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Noč in 1883