Hitreje kot brskalnik!
47 odnosi: Analogija, Aritmetična sredina, Astronom, Barion, Benoît Mandelbrot, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Deblo, Edmond Halley, Foton, Fraktal, Galaksija, Gostota, Gozd, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Homogenost, Izsev, Johannes Kepler, Kelvin, Kozmološko načelo, Lega, Logika, Medalja Bruceove, Meja (razločitev), Nebo, Nemci, Neskončnost, Paradoks, Površina, Prapok, Pretok energije, Prostor, Razdalja, Rimska cesta (galaksija), Sevanje, Spika (revija), Svetlost, Telo, Temperatura, Vesolje, Zvezda, 1 E3, 1610, 1826, 19. stoletje, 1908, 1933, 1974.
Analogija
Analogija je kognitivni proces prenosa informacije iz konkretnega subjekta na drug konkreten subjekt (podobnost med dvema pojmoma).
Novo!!: Olbersov paradoks in Analogija · Poglej več »
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
Novo!!: Olbersov paradoks in Aritmetična sredina · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Olbersov paradoks in Astronom · Poglej več »
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Novo!!: Olbersov paradoks in Barion · Poglej več »
Benoît Mandelbrot
Benoît B. Mandelbrot, francosko-ameriški matematik poljskega rodu, * 20. november 1924, Varšava, Poljska, † 14. oktober 2010, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Olbersov paradoks in Benoît Mandelbrot · Poglej več »
Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.
Novo!!: Olbersov paradoks in Carl Vilhelm Ludwig Charlier · Poglej več »
Deblo
Debla v gozdu Dêblo je olesenelo steblo dreves, ki služi kot mehanska opora za ostale nadzemne dele rastline in skozi katerega se po prevajalnih elementih od korenin pretakajo rastlinski sokovi med koreninami ter listi.
Novo!!: Olbersov paradoks in Deblo · Poglej več »
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Novo!!: Olbersov paradoks in Edmond Halley · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Olbersov paradoks in Foton · Poglej več »
Fraktal
Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.
Novo!!: Olbersov paradoks in Fraktal · Poglej več »
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Novo!!: Olbersov paradoks in Galaksija · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Olbersov paradoks in Gostota · Poglej več »
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Novo!!: Olbersov paradoks in Gozd · Poglej več »
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.
Novo!!: Olbersov paradoks in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers · Poglej več »
Homogenost
Homogénost ali istoródnost na splošno pomeni enotnost v sebi.
Novo!!: Olbersov paradoks in Homogenost · Poglej več »
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Novo!!: Olbersov paradoks in Izsev · Poglej več »
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Novo!!: Olbersov paradoks in Johannes Kepler · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Olbersov paradoks in Kelvin · Poglej več »
Kozmološko načelo
Kozmolóško načêlo je v sodobni fizikalni kozmologiji osnovna predpostavka ali aksiom, po katerem ima vsak opazovalec v poljubnem času in neodvisno od svoje lege enako sliko Vesolja, oziroma na večjih razdaljah je Vesolje homogeno in izotropno.
Novo!!: Olbersov paradoks in Kozmološko načelo · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Olbersov paradoks in Lega · Poglej več »
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Novo!!: Olbersov paradoks in Logika · Poglej več »
Medalja Bruceove
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce oziroma medalja Bruceove je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo (ASP) za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije in astrofizike.
Novo!!: Olbersov paradoks in Medalja Bruceove · Poglej več »
Meja (razločitev)
Meja je lahko: v geografiji.
Novo!!: Olbersov paradoks in Meja (razločitev) · Poglej več »
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Novo!!: Olbersov paradoks in Nebo · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Olbersov paradoks in Nemci · Poglej več »
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Novo!!: Olbersov paradoks in Neskončnost · Poglej več »
Paradoks
Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.
Novo!!: Olbersov paradoks in Paradoks · Poglej več »
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Novo!!: Olbersov paradoks in Površina · Poglej več »
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Novo!!: Olbersov paradoks in Prapok · Poglej več »
Pretok energije
Pretok energije: V ekosistemu snovi in plini krožijo, z energijo pa ni tako.Ta se pretaka v obliki sončne energije.Pretok energije, torej lahko razumemo kot črpanje sončne energije, predelovanje in enosmerno posredovanje le te med organizmi, ki so povezani v prehranjevalne verige.
Novo!!: Olbersov paradoks in Pretok energije · Poglej več »
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Novo!!: Olbersov paradoks in Prostor · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Olbersov paradoks in Razdalja · Poglej več »
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Novo!!: Olbersov paradoks in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Novo!!: Olbersov paradoks in Sevanje · Poglej več »
Spika (revija)
Spika je slovenska poljudnoznastvena astronomska revija, ki izhaja od leta 1993.
Novo!!: Olbersov paradoks in Spika (revija) · Poglej več »
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Novo!!: Olbersov paradoks in Svetlost · Poglej več »
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Novo!!: Olbersov paradoks in Telo · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Olbersov paradoks in Temperatura · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Olbersov paradoks in Vesolje · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Olbersov paradoks in Zvezda · Poglej več »
1 E3
1 E3 je lahko.
Novo!!: Olbersov paradoks in 1 E3 · Poglej več »
1610
1610 (MDCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Olbersov paradoks in 1610 · Poglej več »
1826
1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Olbersov paradoks in 1826 · Poglej več »
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Novo!!: Olbersov paradoks in 19. stoletje · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Olbersov paradoks in 1908 · Poglej več »
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Olbersov paradoks in 1933 · Poglej več »
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Olbersov paradoks in 1974 · Poglej več »
