Kazalo
31 odnosi: Absolutni izsev, Astronom, Astronomija, Atom, Barva, Barvni indeks, Bela pritlikavka, Ejnar Hertzsprung, Glavni niz, Grafikon, Helij, Henry Norris Russell, Jedrsko zlivanje, Kratica, Leto, Masa, Milijarda, Nadorjakinja, Nevtronska zvezda, Planetarna meglica, Sončeva masa, Sonce, Spektralna razvrstitev zvezd, Spektralni razred, Supernova, Svetlost, Temperatura, Vodik, Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezdni katalog.
- Diagrami
- Hertzsprung–Russllove klasifikacije
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Absolutni izsev
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Astronomija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Atom
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Barva
Barvni indeks
Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki določa barvo telesa.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Barvni indeks
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Bela pritlikavka
Ejnar Hertzsprung
Ejnar Hertzsprung, danski astronom in kemik, * 8. oktober 1873, København, Danska, † 21. oktober 1967, Roskilde, Danska.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Ejnar Hertzsprung
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Glavni niz
Grafikon
Grafikon je prikaz številskih podatkov s sliko.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Grafikon
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Helij
Henry Norris Russell
Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Henry Norris Russell
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Jedrsko zlivanje
Kratica
Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Kratica
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Leto
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Masa
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Milijarda
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Nadorjakinja
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Nevtronska zvezda
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Planetarna meglica
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Sončeva masa
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Sonce
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Spektralna razvrstitev zvezd
Spektralni razred
Kot spektralni razred označujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemični sestavi.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Spektralni razred
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Supernova
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Svetlost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Temperatura
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Vodik
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Zvezda
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Zvezda orjakinja
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Hertzsprung-Russllov diagram in Zvezdni katalog
Glej tudi
Diagrami
Hertzsprung–Russllove klasifikacije
Prav tako znan kot H-R diagram, Hertzsprung-Russellov diagram.