Kazalo
93 odnosi: Absorpcija, Andromedina galaksija, Astronomsko telo, Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, Charles Messier, Daljnogled, Disperzija (optika), Dušik, Dvojčka (ozvezdje), Dvojna zvezda, Edwin Powell Hubble, Emisijska meglica, Energija, Galaksija, Galaktična ravnina, George Ogden Abell, Gostota, Helij, Henry Norris Russell, Hitrost, Ionizacija, Jedrsko zlivanje, John Dreyer, Kačenosec (ozvezdje), Kelvin, Kemijski element, Kentaver (ozvezdje), Kilometer, Kisik, Kovinskost, Krogla, Kvadrat (geometrija), Latinščina, Lira (ozvezdje), Lisička (ozvezdje), Luboš Kohoutek, Mačje oko (meglica), Magnetno polje, Mala ročka (meglica), Masa zvezd, Medzvezdna snov, Meglica, Messierov katalog, Nanometer, Novi splošni katalog, Obročasta meglica, Ogljik, Optični instrument, Osončje, Ostanek supernove, ... Razširi indeks (43 več) »
- Planetarne meglice
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Planetarna meglica in Absorpcija
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Poglej Planetarna meglica in Andromedina galaksija
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Planetarna meglica in Astronomsko telo
Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov
Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, ruski astronom in astrofizik, * 14. februar 1904, Jekaterinoslav, Ruski imperij (danes Dnipro, Ukrajina), † 27. januar 1994, Moskva, Rusija.
Poglej Planetarna meglica in Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov
Charles Messier
Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.
Poglej Planetarna meglica in Charles Messier
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Planetarna meglica in Daljnogled
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Poglej Planetarna meglica in Disperzija (optika)
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Planetarna meglica in Dušik
Dvojčka (ozvezdje)
Dvojčka (znak 18px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Planetarna meglica in Dvojčka (ozvezdje)
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Planetarna meglica in Dvojna zvezda
Edwin Powell Hubble
Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Planetarna meglica in Edwin Powell Hubble
Emisijska meglica
Planetarne meglice, ki jih tu predstavlja Obročasta meglica, so zgledi emisijske meglice. Emisijska meglica je sestavljena iz vročih orjakinj, ki so blizu druga drugi.
Poglej Planetarna meglica in Emisijska meglica
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Planetarna meglica in Energija
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Planetarna meglica in Galaksija
Galaktična ravnina
Porazdelitev zvezd okrog navidezne ravnine je na tej sliki dobro vidna. Posnetek je narejen v treh valovnih dolžinah (1,2 μ, 1,6 μ in 2,2 μ). Posneto proti središču Galaksije. Galáktična ravnína je v astronomiji ravnina, ki poteka preko področja z največjim številom zvezd v galaksiji in razdeli galaktični disk v ravnini sploščenosti na dva dela, tako da poteka tudi skozi težišče galaksije.
Poglej Planetarna meglica in Galaktična ravnina
George Ogden Abell
George Ogden Abell, ameriški astronom, * 1. marec 1927, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 7. oktober 1983, Encino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Planetarna meglica in George Ogden Abell
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Planetarna meglica in Gostota
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Planetarna meglica in Helij
Henry Norris Russell
Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Planetarna meglica in Henry Norris Russell
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Planetarna meglica in Hitrost
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Planetarna meglica in Ionizacija
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Planetarna meglica in Jedrsko zlivanje
John Dreyer
John Louis Emil Dreyer (dansko Johan Ludvig Emil Dreyer), dansko-irski astronom, * 13. februar 1852, København, Danska, † 14. september 1926, Oxford, Anglija.
Poglej Planetarna meglica in John Dreyer
Kačenosec (ozvezdje)
Kačenosec je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Planetarna meglica in Kačenosec (ozvezdje)
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Planetarna meglica in Kelvin
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Planetarna meglica in Kemijski element
Kentaver (ozvezdje)
Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Planetarna meglica in Kentaver (ozvezdje)
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Planetarna meglica in Kilometer
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Planetarna meglica in Kisik
Kovinskost
II. populacije. V astronomiji je kovinskost uporabljena za opis pogostosti elementov, ki so težji od vodika in helija.
Poglej Planetarna meglica in Kovinskost
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Planetarna meglica in Krogla
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Planetarna meglica in Kvadrat (geometrija)
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Planetarna meglica in Latinščina
Lira (ozvezdje)
Lira je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Planetarna meglica in Lira (ozvezdje)
Lisička (ozvezdje)
Lisička je ozvezdje severne nebesne oble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Planetarna meglica in Lisička (ozvezdje)
Luboš Kohoutek
Luboš Kohoutek, češki astronom, * 29. januar 1935, Zábřeh na Moravskem, Češka.
Poglej Planetarna meglica in Luboš Kohoutek
Mačje oko (meglica)
Máčje okó (znana tudi kot NGC 6543) je planetarna meglica v ozvezdju Zmaja.
Poglej Planetarna meglica in Mačje oko (meglica)
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Planetarna meglica in Magnetno polje
Mala ročka (meglica)
Meglíca Mála rôčka (znana tudi kot Messier 76 ali NGC 650 oz. NGC 651) je planetarna meglica v ozvezdju Perzej.
Poglej Planetarna meglica in Mala ročka (meglica)
Masa zvezd
Masa zvezd predstavlja enega od problemov in težav današnje astronomije.
Poglej Planetarna meglica in Masa zvezd
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Planetarna meglica in Medzvezdna snov
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Planetarna meglica in Meglica
Messierov katalog
Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.
Poglej Planetarna meglica in Messierov katalog
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Planetarna meglica in Nanometer
Novi splošni katalog
Velikega medveda Kiparja Novi splošni katalog (okrajšano NGC) je najbolj znan katalog deep sky objektov v ljubiteljski astronomiji.
Poglej Planetarna meglica in Novi splošni katalog
Obročasta meglica
Lega Obročaste meglice Obróčasta meglíca (tudi Kolobárjasta meglíca, Messier 57 ali NGC 6720) je planetarna meglica v ozvezdju Lire.
Poglej Planetarna meglica in Obročasta meglica
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Planetarna meglica in Ogljik
Optični instrument
skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.
Poglej Planetarna meglica in Optični instrument
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Planetarna meglica in Osončje
Ostanek supernove
supernove, SN 1604. Sestavljena slika ostanka Tychove supernove, SN 1572. Velikem Magellanovem oblaku. Ostanek supernove (angleška kratica je SNR) je telo, ki nastane po eksploziji supernove.
Poglej Planetarna meglica in Ostanek supernove
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Planetarna meglica in Ozračje
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Planetarna meglica in Ozvezdje
Paul Willard Merrill
Paul Willard Merrill, ameriški astronom, * 15. avgust 1887, † 19. julij 1961.
Poglej Planetarna meglica in Paul Willard Merrill
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Planetarna meglica in Planet
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Planetarna meglica in Plin
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Planetarna meglica in Plinasti orjak
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Planetarna meglica in Precesija
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Planetarna meglica in Premer
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Poglej Planetarna meglica in Prizma
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Planetarna meglica in Rdeča orjakinja
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Planetarna meglica in Rimska cesta (galaksija)
Ročka (meglica)
Rôčka (znana tudi kot Messier 27, M27 ali NGC 6853) je planetarna meglica v ozvezdju Lisičke, od Sonca oddaljena približno 417 parsekov, oziroma 1360 svetlobnih let.
Poglej Planetarna meglica in Ročka (meglica)
Rudolph Minkowski
Rudolph Minkowski (rojen Rudolf Leo Bernhard Minkowski), ameriški astronom in astrofizik, * 28. maj 1895, Strasbourg, † 4. januar 1976, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Planetarna meglica in Rudolph Minkowski
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Planetarna meglica in Sekunda
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Planetarna meglica in Sevanje
Seznam planetarnih meglic
Sledi seznam znanih planetarnih meglic.
Poglej Planetarna meglica in Seznam planetarnih meglic
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Planetarna meglica in Simetrija
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Planetarna meglica in Snov
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Planetarna meglica in Sončev veter
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Planetarna meglica in Sončeva masa
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Planetarna meglica in Sonce
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Planetarna meglica in Spektralna črta
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Planetarna meglica in Supernova
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Planetarna meglica in Svetlobno leto
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Planetarna meglica in Težnost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Planetarna meglica in Temperatura
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Planetarna meglica in Ultravijolično valovanje
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Planetarna meglica in Uran (planet)
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Planetarna meglica in Valovna dolžina
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Planetarna meglica in Vesolje
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Planetarna meglica in Vesoljski teleskop Hubble
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Planetarna meglica in Vodik
Vodnar (ozvezdje)
Vodnar (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Planetarna meglica in Vodnar (ozvezdje)
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Planetarna meglica in William Herschel
William Huggins
Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.
Poglej Planetarna meglica in William Huggins
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Planetarna meglica in Začasno označevanje nebesnih teles
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Planetarna meglica in Zemlja
Zmaj (ozvezdje)
Zmaj je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Planetarna meglica in Zmaj (ozvezdje)
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Planetarna meglica in Zvezda
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).
Poglej Planetarna meglica in Zvezda orjakinja
Zvezdna kopica
Herkula Zvézdna kopíca je skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija.
Poglej Planetarna meglica in Zvezdna kopica
1 E11 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1011 in 1012 sekundami (3.200 in 32.000 leti).
Poglej Planetarna meglica in 1 E11 s
100 (število)
100 (stó) je naravno število, za katero velja 100.
Poglej Planetarna meglica in 100 (število)
Glej tudi
Planetarne meglice
Prav tako znan kot Planetarne meglice, Planetna meglica, Planetne meglice.