Kazalo
21 odnosi: Astronom, Bela pritlikavka, Binokular, Charles Messier, Epoha (astronomija), Leto, Lisička (ozvezdje), Ljubiteljska astronomija, Meglica, Messierov katalog, Novi splošni katalog, Ozvezdje, Parsek, Planetarna meglica, Plin, Seznam Messierovih teles, Sončev polmer, Sonce, Svetlobno leto, Vesolje, Zvezda.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1764
- Lisička (ozvezdje)
- Messierova telesa
- Planetarne meglice
- Telesa v Novem splošnem katalogu
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Ročka (meglica) in Astronom
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Ročka (meglica) in Bela pritlikavka
Binokular
Porrovo prizmo. Binokulár je optična naprava, ki je sestavljena iz dveh enakih daljnogledov, ki sta spojena, in skupaj omogočata gledanje v isto smer.
Poglej Ročka (meglica) in Binokular
Charles Messier
Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.
Poglej Ročka (meglica) in Charles Messier
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Ročka (meglica) in Epoha (astronomija)
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Ročka (meglica) in Leto
Lisička (ozvezdje)
Lisička je ozvezdje severne nebesne oble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Ročka (meglica) in Lisička (ozvezdje)
Ljubiteljska astronomija
Perzeidov Ljubíteljska astronomíja (tudi amatêrska ~) je konjiček, katerega udeleženci radi opazujejo nebo in obilico teles na njem s prostimi očmi, binokularji ali daljnogledi.
Poglej Ročka (meglica) in Ljubiteljska astronomija
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Ročka (meglica) in Meglica
Messierov katalog
Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.
Poglej Ročka (meglica) in Messierov katalog
Novi splošni katalog
Velikega medveda Kiparja Novi splošni katalog (okrajšano NGC) je najbolj znan katalog deep sky objektov v ljubiteljski astronomiji.
Poglej Ročka (meglica) in Novi splošni katalog
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Ročka (meglica) in Ozvezdje
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Ročka (meglica) in Parsek
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Ročka (meglica) in Planetarna meglica
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Ročka (meglica) in Plin
Seznam Messierovih teles
Messierov katalog obsega 110 najsvetlejših nebesnih teles.
Poglej Ročka (meglica) in Seznam Messierovih teles
Sončev polmer
Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.
Poglej Ročka (meglica) in Sončev polmer
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Ročka (meglica) in Sonce
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Ročka (meglica) in Svetlobno leto
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Ročka (meglica) in Vesolje
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Ročka (meglica) in Zvezda
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1764
Lisička (ozvezdje)
Messierova telesa
Planetarne meglice
Telesa v Novem splošnem katalogu
Prav tako znan kot Messier 27, NGC 6853.