Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Meglica

Index Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae - megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

29 odnosi: Astronomsko telo, Bela pritlikavka, Emisijska meglica, Galaksija, Galaksija v Trikotniku, Latinščina, Medzvezdna snov, Megla, Messierov katalog, Milijon, Množina, Odboj, Ostanek nove, Ostanek supernove, Ozvezdje, Planetarna meglica, Plin, Rakovica (meglica), Rimska cesta (galaksija), Seznam planetarnih meglic, Supernova, Svetloba, Svetlobno leto, Težnost, Temna meglica, Trikotnik (ozvezdje), Vesoljski teleskop Hubble, Zemlja, Zvezda.

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Meglica in Astronomsko telo · Poglej več »

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Novo!!: Meglica in Bela pritlikavka · Poglej več »

Emisijska meglica

Planetarne meglice, ki jih tu predstavlja Obročasta meglica, so zgledi emisijske meglice. Emisijska meglica je sestavljena iz vročih orjakinj, ki so blizu druga drugi.

Novo!!: Meglica in Emisijska meglica · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Meglica in Galaksija · Poglej več »

Galaksija v Trikotniku

Galaksija v Trikotniku (znana tudi kot Messier 33, M33 ali NGC 598) je tretja največja spiralna galaksija v Krajevni skupini.

Novo!!: Meglica in Galaksija v Trikotniku · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Meglica in Latinščina · Poglej več »

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Novo!!: Meglica in Medzvezdna snov · Poglej več »

Megla

Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.

Novo!!: Meglica in Megla · Poglej več »

Messierov katalog

Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.

Novo!!: Meglica in Messierov katalog · Poglej več »

Milijon

Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.

Novo!!: Meglica in Milijon · Poglej več »

Množina

Množina je slovnično število, ki zaznamuje več kot dve stvari.

Novo!!: Meglica in Množina · Poglej več »

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Novo!!: Meglica in Odboj · Poglej več »

Ostanek nove

Ostanek nove, ki obkroža ponavljajočo se novo T Kompasa. Ostanek nove je sestavljen iz snovi, ki se sprosti pri eksploziji nove (ne supernove!) oziroma iz mehurjev plina, ki se sproščajo pri ponavljajoči se novi.

Novo!!: Meglica in Ostanek nove · Poglej več »

Ostanek supernove

supernove, SN 1604. Sestavljena slika ostanka Tychove supernove, SN 1572. Velikem Magellanovem oblaku. Ostanek supernove (angleška kratica je SNR) je telo, ki nastane po eksploziji supernove.

Novo!!: Meglica in Ostanek supernove · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Meglica in Ozvezdje · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Novo!!: Meglica in Planetarna meglica · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina, enega izmed obnovljivih virov energije Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Meglica in Plin · Poglej več »

Rakovica (meglica)

Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.

Novo!!: Meglica in Rakovica (meglica) · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Meglica in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Seznam planetarnih meglic

Sledi seznam znanih planetarnih meglic.

Novo!!: Meglica in Seznam planetarnih meglic · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Novo!!: Meglica in Supernova · Poglej več »

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Meglica in Svetloba · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Meglica in Svetlobno leto · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Meglica in Težnost · Poglej več »

Temna meglica

Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina. Te se združujejo še naprej. Izolirane majhne temne meglice se imenujejo Bokove krogle. Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so telesa, ki jih zakrivajo temne meglice, vidni, če se jih opazuje v radijskem ali infrardečem delu spektra. Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim ogljikovim monoksidom in dušikom blokirajo vidno svetlobo. Zastopani so tudi molekularni vodik, helij, CS, amonijak (NH3), formaldehid (H2CO), ciklopropenidilen (c-C3H2) in diazonijevi ioni (N2H+). V teh oblakih nastajajo zvezde in planeti, zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd. Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje (Velika zajeda) in najtemnejše (Vreča oglja) temne meglice na ozadju Rimske ceste so vidne s prostim očesom.

Novo!!: Meglica in Temna meglica · Poglej več »

Trikotnik (ozvezdje)

Trikotnik je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Meglica in Trikotnik (ozvezdje) · Poglej več »

Vesoljski teleskop Hubble

magnetometrov. Discovery med drugo servisno odpravo STS-82 leta 1997. Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Novo!!: Meglica in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Meglica in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Meglica in Zvezda · Poglej več »

Preusmerja sem:

Nebula.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »