Kazalo
17 odnosi: Amonijak, Bokova krogla, Dušik, Emisijska meglica, Formaldehid, Helij, Infrardeče valovanje, Ogljikov monoksid, Pipa (meglica), Radijski valovi, Rimska cesta (galaksija), Spekter elektromagnetnega valovanja, Velika zajeda, Vidni spekter, Vodik, Vreča oglja, Zunajosončni planet.
- Meglice
- Temne meglice
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Temna meglica in Amonijak
Bokova krogla
Slika Thackerayevih krogel, Bokovih krogel v IC 2944. Bokove krogle so temnni oblaki gostega medzvezdnega prahu, v katerih včasih poteka nastajanje zvezd.
Poglej Temna meglica in Bokova krogla
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Temna meglica in Dušik
Emisijska meglica
Planetarne meglice, ki jih tu predstavlja Obročasta meglica, so zgledi emisijske meglice. Emisijska meglica je sestavljena iz vročih orjakinj, ki so blizu druga drugi.
Poglej Temna meglica in Emisijska meglica
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Temna meglica in Formaldehid
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Temna meglica in Helij
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Temna meglica in Infrardeče valovanje
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Temna meglica in Ogljikov monoksid
Pipa (meglica)
Pipa (tudi Barnard 59, 65, 66, 67 in 78) je temna meglica v ozvezdju Kačenosca in del meglice Temni konj.
Poglej Temna meglica in Pipa (meglica)
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Temna meglica in Radijski valovi
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Temna meglica in Rimska cesta (galaksija)
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Temna meglica in Spekter elektromagnetnega valovanja
Velika zajeda
Velika zajeda Velika zajeda je niz za svetlobo neprepustnih oblakov medzvezdnega prahu, ki leži med Osončjem in Strelčevim krakom.
Poglej Temna meglica in Velika zajeda
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Temna meglica in Vidni spekter
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Temna meglica in Vodik
Vreča oglja
Lega Vreče oglja Vreča oglja je temna meglica v ozvezdju Južni križ.
Poglej Temna meglica in Vreča oglja
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Temna meglica in Zunajosončni planet