Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Rimska cesta (galaksija)

Index Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

54 odnosi: Andromedina galaksija, Bela, Berilij, Bilijon, Galaksija, Galaksija v Trikotniku, Galaktična ravnina, Grščina, Hitrost, Hubblova razvrstitev galaksij, Infrardeče valovanje, Kasiopeja (ozvezdje), Kefej (ozvezdje), Kilometer, Krajevna skupina, Kroženje, Kroglasta zvezdna kopica, Latinščina, Masa, Mega, Meritev, Mesto, Milijarda, Mleko, Nagib vrtilne osi, NASA, Nebesna krogla, Nebesni ekvator, Odprta zvezdna kopica, Ozvezdje, Parsek, Pegaz (ozvezdje), Planetarna meglica, Prasevanje, Pulzar, Sekunda, Seznam galaksij, Snov, Sončeva masa, Sonce, Spiralna galaksija s prečko, Strelec (ozvezdje), Strelec A*, Svetlobno leto, Svetlobno onesnaženje, Tir, Tukan (ozvezdje), Veliki medved (ozvezdje), Vodnar (ozvezdje), William Herschel, ..., Zemlja, Zvezda, 1785, 2004. Razširi indeks (4 več) »

Andromedina galaksija

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Andromedina galaksija · Poglej več »

Bela

Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Bela · Poglej več »

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Berilij · Poglej več »

Bilijon

Bilijón je število, ki označuje milijon milijonov.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Bilijon · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galaksija · Poglej več »

Galaksija v Trikotniku

Galaksija v Trikotniku (znana tudi kot Messier 33, M33 ali NGC 598) je tretja največja spiralna galaksija v Krajevni skupini.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galaksija v Trikotniku · Poglej več »

Galaktična ravnina

Porazdelitev zvezd okrog navidezne ravnine je na tej sliki dobro vidna. Posnetek je narejen v treh valovnih dolžinah (1,2 μ, 1,6 μ in 2,2 μ). Posneto proti središču Galaksije. Galáktična ravnína je v astronomiji ravnina, ki poteka preko področja z največjim številom zvezd v galaksiji in razdeli galaktični disk v ravnini sploščenosti na dva dela, tako da poteka tudi skozi težišče galaksije.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galaktična ravnina · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (grško: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Grščina · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Hitrost · Poglej več »

Hubblova razvrstitev galaksij

Hubblova razvrstitev galaksij Hubblovo razvrstitev galaksij, ki razvršča različne tipe galaksij, je idejno razvil Edwin Powell Hubble leta 1925 in objavil leta 1936.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Hubblova razvrstitev galaksij · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Kasiopeja (ozvezdje)

Kasiopeja je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Kasiopeja (ozvezdje) · Poglej več »

Kefej (ozvezdje)

Kefej je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Kefej (ozvezdje) · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Kilometer · Poglej več »

Krajevna skupina

Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Krajevna skupina · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Kroženje · Poglej več »

Kroglasta zvezdna kopica

accessdate.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Kroglasta zvezdna kopica · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Latinščina · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Masa · Poglej več »

Mega

Méga (okrajšava M) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 106, oziroma en milijon ali 1.000.000.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Mega · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Meritev · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Mesto · Poglej več »

Milijarda

Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Milijarda · Poglej več »

Mleko

Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Mleko · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Nagib vrtilne osi · Poglej več »

NASA

National Aeronautics and Space Administration (slovensko Nacionalna zrakoplovna in vesoljska uprava), bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in NASA · Poglej več »

Nebesna krogla

ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Nebesna krogla · Poglej več »

Nebesni ekvator

Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Nebesni ekvator · Poglej več »

Odprta zvezdna kopica

Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Odprta zvezdna kopica · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Ozvezdje · Poglej več »

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Parsek · Poglej več »

Pegaz (ozvezdje)

Pegaz je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Pegaz (ozvezdje) · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Planetarna meglica · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma reliktno sevanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Prasevanje · Poglej več »

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Pulzar · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Sekunda · Poglej več »

Seznam galaksij

Sledi seznam znanih galaksij po navideznem siju.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Seznam galaksij · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Snov · Poglej več »

Sončeva masa

Pištola je tudi ena najmasivnejših (150 ''m''☉). Druge so: Ro Kasiopeje (40 ''m''☉), Betelgeza (20 ''m''☉) in VY Velikega psa (30-40 ''m''☉). (Sonce (1 ''m''☉), ki na sliki ni vidno, je vključeno za primerjavo velikosti. V letu 2010 odkrita zvezda R136a1 ima celo 256 ''m''☉) Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Sončeva masa · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Sonce · Poglej več »

Spiralna galaksija s prečko

Eridanu), ki leži skoraj pravokotno na smer opazovanja Kiparju) Spirálna galaksíja s préčko je tip spiralne galaksije s prečko svetlih zvezd, ki poteka iz njenega jedra prek njenega celotnega osrednjega dela.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Spiralna galaksija s prečko · Poglej več »

Strelec (ozvezdje)

Strelec (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Strelec (ozvezdje) · Poglej več »

Strelec A*

Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. CXO Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Strelec A* · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Svetlobno leto · Poglej več »

Svetlobno onesnaženje

avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza Svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Svetlobno onesnaženje · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Tir · Poglej več »

Tukan (ozvezdje)

Tukan je ozvezdje na južnem nebu, poimenovano po južnoameriški ptici tukanu.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Tukan (ozvezdje) · Poglej več »

Veliki medved (ozvezdje)

Veliki medved je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Veliki medved (ozvezdje) · Poglej več »

Vodnar (ozvezdje)

Vodnar (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Vodnar (ozvezdje) · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in William Herschel · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Zvezda · Poglej več »

1785

1785 (MDCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in 1785 · Poglej več »

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in 2004 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Galaksija Rimska cesta, Mlečna cesta, Mlečna pot, Naša Galaksija, Naša galaksija, Via Lactea.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »