Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Rimska cesta (galaksija)

Index Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

186 odnosi: Absolutni izsev, Acetamid, Adriaan Blaauw, Adriaan van Maanen, Albert Edward Whitford, Andreja Gomboc, Andromedina galaksija, Antonie Pannekoek, Arktur, Asgardci, Astrometrija, Astronomija, Šestilo (ozvezdje), Čaša (ozvezdje), Časovni pregled astronomije, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Barnard 68, Bertil Lindblad, Betelgeza, Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, Boris Petrovič Gerasimovič, Bortleova lestvica, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Charles Hard Townes, Charles Sanders Peirce, Charles Thomas Bolton, Clyde William Tombaugh, Deveti planet, Dogoni, Dorrit Hoffleit, Douglas Adams, Drakova enačba, Dušik, Dvojna vijačnica (razločitev), Edward Emerson Barnard, Edwin Powell Hubble, Emisijska meglica, Ernst Julius Öpik, Eta Gredlja, Eta Karinidi, Evropski južni observatorij, Fermijev paradoks, Fritz Zwicky, G1.9+0.3, Gaia (vesoljsko plovilo), Galaksija, Galaksija v Trikotniku, Galaktična longituda, Galaktična poravnava, ..., Galaktična ravnina, Galaktični halo, Galaktični koordinatni sistem, Galaktični kvadranti (Zvezdne steze), Galaktično leto, Galileo Galilei, Georges Lemaître, Gerard Peter Kuiper, Gravitacijska leča, Harlow Shapley, Hator, Heber Doust Curtis, Hendrik Christoffel van de Hulst, Henrietta Swan Leavitt, Heraklej, Hitri radijski izbruh, Hoagovo telo, Hubblova razvrstitev galaksij, Immanuel Kant, Izbruh žarkov gama, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jan Hendrik Oort, Jata v Devici, Jata v Kotomeru, Johann Heinrich Lambert, John Norris Bahcall, Josip Samujilovič Šklovski, Južni trikotnik (ozvezdje), Kisik, Komet, Komet iz leta 1729, Konstanta fine strukture, Kozaijev pojav, Kozmični žarki, Kozmološka konstanta, Krajevna skupina, Lastnosti vode, Maarten Schmidt, Maffei 1, Magnetar, Mala vodna kača (ozvezdje), Mali Magellanov oblak, Mali pes (ozvezdje), Marino Fonović, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Medgalaktična zvezda, Mednarodna astronomska zveza, Medzvezdna snov, Meglica, Meglica E, Messier 2, Milijarda, Mizasta gora (ozvezdje), Molekularni oblak, Muha (ozvezdje), Načelo povprečnosti, Nadjata, Naseljivi planet, Nebesna mehanika, Nebesni disk iz Nebre, Nebesni koordinatni sistem, Nekropola v Gizi, Neptunov Trojanec, NGC 4565, NGC 891, Območje H I, Območje H II, Odo, Oinopid, Olbersov paradoks, Orionidi, Osončje, Ostanek supernove, Parsek, Pipa (meglica), Planetarna meglica, Poimenovanje astronomskih teles, Prapok, Prasevanje, Pritlikava galaksija, Ptolemaj, Rdeča pritlikavka, Red velikosti, Red velikosti (števila), Robert Julius Trumpler, Sektor (Zvezdne steze), Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam galaksij, Seznam galaksij z najštevilčnejšimi sistemi kroglastih kopic, Seznam Messierovih teles, Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini, SIMBAD, Skupina galaksij, Slovenska mitologija, Sončev polmer, Stik (film), Strelec (ozvezdje), Strelec A*, Supergalaktični koordinatni sistem, Supermasivna črna luknja, Svetla modra spremenljivka, Svetlobno leto, Temna meglica, Teorija mirujočega stanja, The Forever War, The Pegasus Project (Zvezdna vrata SG-1), Thomas Wright (astronom), Tianhe-2, Tomaž Zwitter, Ubežna hitrost, Uran (mitologija), Velika sfinga v Gizi, Velika zajeda, Veliki Atraktor, Veliki Magellanov oblak, Vera Cooper Rubin, Vesolje, Vesto Melvin Slipher, Vezavna energija, Victor Clube, Vrtinec (galaksija), Walter Baade, Warhammer 40.000, William Herschel, William Parsons Rosse, William Wilson Morgan, Wolf-Rayetova zvezda, Wraith (Zvezdna vrata), X: Beyond the Frontier, Zodiakalna svetloba, Zvezda, Zvezdne steze, 1 E15 s, 1924, 7. julij. Razširi indeks (136 več) »

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Absolutni izsev · Poglej več »

Acetamid

Acetamid 3D model Acetamid (IUPAC – Mednaroden sindikat čiste in umetne kemije: etanamid) je organska spojina s formulo CH3CONH2.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Acetamid · Poglej več »

Adriaan Blaauw

Adriaan Blaauw, nizozemski astronom, * 12. april 1914, Amsterdam, Nizozemska, † 1. december 2010, Groningen, Nizozemska.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Adriaan Blaauw · Poglej več »

Adriaan van Maanen

Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Adriaan van Maanen · Poglej več »

Albert Edward Whitford

Albert Edward Whitford, ameriški fizik in astronom, * 22. oktober 1905, Milton, Wisconsin, ZDA, † 28. marec 2002, Madison, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Albert Edward Whitford · Poglej več »

Andreja Gomboc

Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, * 10. november 1969, Murska Sobota.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Andreja Gomboc · Poglej več »

Andromedina galaksija

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Andromedina galaksija · Poglej več »

Antonie Pannekoek

Antonie (Anton) Pannekoek, nizozemski astronom in sociolog, * 2. januar 1873, Vaassen, Nizozemska, † 28. april 1960, Wageningen, Nizozemska.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Antonie Pannekoek · Poglej več »

Arktur

|- bgcolor.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Arktur · Poglej več »

Asgardci

Asgardci so rasa nezemljanov, ki nastopajo v izmišljenem vesolju Zvezdnih vrat.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Asgardci · Poglej več »

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Astrometrija · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Astronomija · Poglej več »

Šestilo (ozvezdje)

Šestilo (latinsko Circinus) je majhno, medlo ozvezdje na južnem nebu, ki ga je prvič definiral francoski astronom Nicolas-Louis de Lacaille leta 1756.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Šestilo (ozvezdje) · Poglej več »

Čaša (ozvezdje)

Čaša je manjše ozvezdje na južni nebesni polobli.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Čaša (ozvezdje) · Poglej več »

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Časovni pregled astronomije · Poglej več »

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Črna luknja · Poglej več »

Barnard 68

Barnard 68 je molekularni oblak, temna absorpcijska meglica ali Bokova globula proti južnemu ozvezdju Kačenosca in v krajevni Galaksiji na razdalji približno 400 svetlobnih let.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Barnard 68 · Poglej več »

Bertil Lindblad

Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Bertil Lindblad · Poglej več »

Betelgeza

Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Betelgeza · Poglej več »

Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov

Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, ruski astronom in astrofizik, * 14. februar 1904, Jekaterinoslav, Ruski imperij (danes Dnipro, Ukrajina), † 27. januar 1994, Moskva, Rusija.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov · Poglej več »

Boris Petrovič Gerasimovič

Boris Petrovič Gerasimovič, ruski astronom in astrofizik, * 31. marec (19. marec, ruski koledar) 1889, Kremenčug, Poltavska gubernija, Rusija (danes Kremenčuk, Ukrajina), † 30. november 1937, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Boris Petrovič Gerasimovič · Poglej več »

Bortleova lestvica

Bortleova léstvica (tudi Bortle class) je devetnivojska numerična lestvica, ki meri svetlost v fiziološkem smislu nočnega neba določenega kraja na Zemlji.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Bortleova lestvica · Poglej več »

Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Carl Vilhelm Ludwig Charlier · Poglej več »

Charles Hard Townes

Charles Hard Townes, ameriški fizik, * 28. julij 1915, Greenville, Južna Karolina, Združene države Amerike, † 27. januar 2015, Berkeley, Kalifornija.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Charles Hard Townes · Poglej več »

Charles Sanders Peirce

Charles Sanders Peirce, ameriški matematik, filozof, logik, semiotik, statistik, fizik, astronom, kemik * 10. september 1839, Cambridge, Massachusetts, ZDA, † 19. april 1914, Milford, Pennsylvania, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Charles Sanders Peirce · Poglej več »

Charles Thomas Bolton

Charles Thomas »Tom« Bolton, ameriški astronom, * 18. april 1943, Camp Forrest pri Tullahomi, Tennessee, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Charles Thomas Bolton · Poglej več »

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Clyde William Tombaugh · Poglej več »

Deveti planet

Deveti planet (ali planet 9) je domnevni veliki planet na obrobju Osončja, čigar prisotnost bi pojasnila neobičajno tirno razporeditev čezneptunskih teles, ki večinoma krožijo onstran Kuiperjevega pasa.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Deveti planet · Poglej več »

Dogoni

Vas. Banani, tipična dogonska vas. Dogoni so etnična skupina, ki živi na območju osrednje planote države Mali, južno od reke Niger, blizu mesta Bandiagara v regiji Mopti.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Dogoni · Poglej več »

Dorrit Hoffleit

Ellen Dorrit Hoffleit, ameriška astronomka, * 12. marec 1907, Florence, Alabama, ZDA, † 9. april 2007.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Dorrit Hoffleit · Poglej več »

Douglas Adams

Douglas Noël Adams, angleški pisatelj, humorist in dramatik, * 11. marec 1952, Cambridge, Anglija, † 11. maj 2001, Santa Barbara, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Douglas Adams · Poglej več »

Drakova enačba

Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Drakova enačba · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Dušik · Poglej več »

Dvojna vijačnica (razločitev)

Dvojna vijačnica pomeni par paralelnih vijačnic, ki se ovijata okoli skupne osi.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Dvojna vijačnica (razločitev) · Poglej več »

Edward Emerson Barnard

Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Edward Emerson Barnard · Poglej več »

Edwin Powell Hubble

Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Edwin Powell Hubble · Poglej več »

Emisijska meglica

Planetarne meglice, ki jih tu predstavlja Obročasta meglica, so zgledi emisijske meglice. Emisijska meglica je sestavljena iz vročih orjakinj, ki so blizu druga drugi.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Emisijska meglica · Poglej več »

Ernst Julius Öpik

Ernst Julius Öpik, estonski astronom, * 22. oktober 1893, Kunda, Estonija, † 10. september 1985, Bangor, grofija Count Down, Severna Irska.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Ernst Julius Öpik · Poglej več »

Eta Gredlja

Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Eta Gredlja · Poglej več »

Eta Karinidi

Ozvezdje Gredlja (vidno na južni polobli) Eta Karinidi so meteorji iz vsakoletnega meteorskega roja.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Eta Karinidi · Poglej več »

Evropski južni observatorij

Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli, pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Evropski južni observatorij · Poglej več »

Fermijev paradoks

radijskih valov. Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Fermijev paradoks · Poglej več »

Fritz Zwicky

Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Fritz Zwicky · Poglej več »

G1.9+0.3

G1.9+0.3 je najmlajši znan ostanek supernove v Mlečni cesti.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in G1.9+0.3 · Poglej več »

Gaia (vesoljsko plovilo)

Gaia je vesoljski observatorij Evropske vesoljske agencije (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do 2022.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Gaia (vesoljsko plovilo) · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galaksija · Poglej več »

Galaksija v Trikotniku

Galaksija v Trikotniku (znana tudi kot Messier 33, M33 ali NGC 598) je tretja največja spiralna galaksija v Krajevni skupini.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galaksija v Trikotniku · Poglej več »

Galaktična longituda

Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktična longituda ali galaktična dolžina (oznaka je l) je v astronomiji ena izmed galaktičnih koordinat, ki enolično določajo lego nebesnega telesa v galaktičnem koordinatnem sistemu.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galaktična longituda · Poglej več »

Galaktična poravnava

Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galaktična poravnava · Poglej več »

Galaktična ravnina

Porazdelitev zvezd okrog navidezne ravnine je na tej sliki dobro vidna. Posnetek je narejen v treh valovnih dolžinah (1,2 μ, 1,6 μ in 2,2 μ). Posneto proti središču Galaksije. Galáktična ravnína je v astronomiji ravnina, ki poteka preko področja z največjim številom zvezd v galaksiji in razdeli galaktični disk v ravnini sploščenosti na dva dela, tako da poteka tudi skozi težišče galaksije.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galaktična ravnina · Poglej več »

Galaktični halo

Galaktični halo je razširjena in sferična komponenta galaksije, ki se razteza preko glavne, vidne komponente.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galaktični halo · Poglej več »

Galaktični koordinatni sistem

Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja galaktično ravnino.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galaktični koordinatni sistem · Poglej več »

Galaktični kvadranti (Zvezdne steze)

V znanstvenofantastični nadaljevanki Zvezdne steze je naša Galaksija razdeljena na štiri kvadránte, ki so naprej razdeljeni v sektorje.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galaktični kvadranti (Zvezdne steze) · Poglej več »

Galaktično leto

Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galaktično leto · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Galileo Galilei · Poglej več »

Georges Lemaître

Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Georges Lemaître · Poglej več »

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Gerard Peter Kuiper · Poglej več »

Gravitacijska leča

Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Gravitacijska leča · Poglej več »

Harlow Shapley

Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Harlow Shapley · Poglej več »

Hator

V egipčanski mitologiji je Hator boginja neba, ljubezni, lepote, veselja, materinstva, tujih dežel, rudarstva, glasbe in plodnosti.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Hator · Poglej več »

Heber Doust Curtis

Heber Doust Curtis, ameriški astronom, * 27. junij 1872, Muskegon, Michigan, ZDA, † 9. januar 1942, Ann Arbor, Michigan.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Heber Doust Curtis · Poglej več »

Hendrik Christoffel van de Hulst

Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Hendrik Christoffel van de Hulst · Poglej več »

Henrietta Swan Leavitt

Henrietta Swan Leavitt, ameriška astronomka, * 4. julij 1868, Lancaster, Massachusetts, ZDA, † 12. december 1921, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Henrietta Swan Leavitt · Poglej več »

Heraklej

Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Heraklej · Poglej več »

Hitri radijski izbruh

Hitri radijski izbruh je v radijski astronomiji prehoden radijski pulz, ki traja od delčka milisekunde do nekaj milisekund in ga povzroči še nepojasnjeno visokoenergijsko astrofizikalno dogajanje.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Hitri radijski izbruh · Poglej več »

Hoagovo telo

Hoagovo telo je obročasta galaksija v ozvezdju Kače.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Hoagovo telo · Poglej več »

Hubblova razvrstitev galaksij

Hubblova razvrstitev galaksij Hubblovo razvrstitev galaksij, ki razvršča različne tipe galaksij, je idejno razvil Edwin Powell Hubble leta 1925 in objavil leta 1936.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Hubblova razvrstitev galaksij · Poglej več »

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Immanuel Kant · Poglej več »

Izbruh žarkov gama

žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Izbruh žarkov gama · Poglej več »

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Jacobus Cornelius Kapteyn · Poglej več »

Jan Hendrik Oort

Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom, * 28. april 1900, Franeker, Nizozemska, † 5. november 1992, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Jan Hendrik Oort · Poglej več »

Jata v Devici

Jata v Devici je jata galaksij s središčem oddaljenim 53.8 ± 0.3 Mly od Zemlje v ozvezdju Device.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Jata v Devici · Poglej več »

Jata v Kotomeru

Jata v Kotomeru (Abell 3627) je jata galaksij, ki se nahaja blizu središča Velikega Atraktorja in je okoli 68.000.000 parsekov (222.000.000 svetlobnih let) oddaljena.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Jata v Kotomeru · Poglej več »

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »

John Norris Bahcall

John Norris Bahcall, ameriški astronom in astrofizik, * 30. december 1934, Shreveport, Louisiana, ZDA, † 17. avgust 2005, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in John Norris Bahcall · Poglej več »

Josip Samujilovič Šklovski

Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Josip Samujilovič Šklovski · Poglej več »

Južni trikotnik (ozvezdje)

Brez opisa.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Južni trikotnik (ozvezdje) · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Kisik · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Komet · Poglej več »

Komet iz leta 1729

Komet iz leta 1729 (uradna oznaka je C/1729 P1, znan je tudi kot Komet Sarabat) je neperiodični komet, ki ga je odkril Nicolas Sarrabat (1698–1739) v letu 1729.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Komet iz leta 1729 · Poglej več »

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Kozaijev pojav

Kozaijev pojàv ali Kozaijeva resonánca je v nebesni mehaniki dolgotrajni vpliv na tirnico nebesnih teles zaradi periodičnih zunanjih motenj (perturbacij).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Kozaijev pojav · Poglej več »

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Kozmični žarki · Poglej več »

Kozmološka konstanta

razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva. Kozmolóška konstánta (običajno označena z veliko grško črko lambda – Λ) je v fizikalni kozmologiji vrednost energijske gostote vakuuma prostora.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Kozmološka konstanta · Poglej več »

Krajevna skupina

Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Krajevna skupina · Poglej več »

Lastnosti vode

Voda (H2O) je polarna spojina, ki je pomembno topilo za polarne molekule v kemiji in je znana kot "univerzalno topilo" saj ima sposobnost, da se v njej raztopijo številne snovi že pri sobni temperaturi.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Lastnosti vode · Poglej več »

Maarten Schmidt

Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Maarten Schmidt · Poglej več »

Maffei 1

Maffei 1 ali Maffei I je velika eliptična galaksija (tip E ali S0) v ozvezdju Kasiopeje.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Maffei 1 · Poglej več »

Magnetar

magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Magnetar · Poglej več »

Mala vodna kača (ozvezdje)

Mala vodna kača je majhno ozvezdje globoko na južnem nebu.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Mala vodna kača (ozvezdje) · Poglej več »

Mali Magellanov oblak

Mali Magellanov oblak je pritlikava galaksija, ki se nahaja na južni nebesni polobli, v ozvezdju Tukan. Klasificiran je kot pritlikava nepravilna galaksija. Njegov premer meri okoli 7.000 svetlobnih let in vsebuje nekaj sto milijonov zvezd. Njegova masa meri okoli 7 milijard Sončevih mas. Nekateri ugibajo, da je bil Mali Magellanov oblak nekdaj spiralna galaksija s prečko in da ga je gravitacija Mlečne ceste preoblikovala v nepravilno galaksijo. Vsebuje prečko. Z oddaljenostjo okoli 200.000 svetlobnih let je ena nam najbližjih galaksij. Z deklinacijo približno -73°, je viden samo z južne poloble in nižjih geografskih širin severne poloble. Ker ima nizko površinsko svetlost, ga je najbolje opazovati daleč od svetlih mest. Mali Magellanov oblak je del Krajevne skupine.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Mali Magellanov oblak · Poglej več »

Mali pes (ozvezdje)

Mali pes (latinsko Canis Minor, IPAː /ˌkeɪnɪs ˈmaɪnər/) je manjše, a nezgrešljivo ozvezdje na severni nebesni polobli.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Mali pes (ozvezdje) · Poglej več »

Marino Fonović

Marino Fonović, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Marino Fonović · Poglej več »

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Poglej več »

Medgalaktična zvezda

Na splošno velja, da je trk galaksij vir novih ''medgalaktičnih zvezd''. Medgalaktična zvezda ali tudi klateška zvezda je zvezda, ki gravitacijsko ni vezana na katero izmed galaksij.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Medgalaktična zvezda · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Medzvezdna snov · Poglej več »

Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Meglica · Poglej več »

Meglica E

Meglica "E" ali "Barnardova E" (uradno poimenovana Barnard 142 in 143) je par temnih meglic v ozvezdju Orla.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Meglica E · Poglej več »

Messier 2

Messier 2, M2 oziroma NGC 7089 je kroglasta zvezdna kopica v ozvezdju Vodnarja.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Messier 2 · Poglej več »

Milijarda

Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Milijarda · Poglej več »

Mizasta gora (ozvezdje)

Ozvezdje Mize, kot se ga vidi s prostim očesom Mizasta gora ali Miza je ozvezdje na južni nebesni polobli blizu južnega nebesnega tečaja, eno od 14, ki jih je v 18.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Mizasta gora (ozvezdje) · Poglej več »

Molekularni oblak

Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Molekularni oblak · Poglej več »

Muha (ozvezdje)

Muha (latinsko Musca) je majhno ozvezdje globoko na južnem nebu. Je eno od dvanajstih ozvezdij, ki jih je iz opažanj Pietra Dirkszoona Keyserja in Fredericka de Houtmana ustvaril Petrus Plancius.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Muha (ozvezdje) · Poglej več »

Načelo povprečnosti

Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Načelo povprečnosti · Poglej več »

Nadjata

Zemljevid bližnjih nadjat Nadjate galaksij so velike strukture, sestavljene iz jat galaksij in so med največjimi znanimi strukturami v Vesolju (ne pa tudi največje).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Nadjata · Poglej več »

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Naseljivi planet · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Nebesna mehanika · Poglej več »

Nebesni disk iz Nebre

Nebesni disk iz Nebre je bronast disk s premerom približno 30 centimetrov in težo 2,2 kilograma, z modro-zeleno patino in intarzijo z zlatimi simboli.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Nebesni disk iz Nebre · Poglej več »

Nebesni koordinatni sistem

Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Nebesni koordinatni sistem · Poglej več »

Nekropola v Gizi

Nekropola v Gizi (IPAː, »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob istoimenskem naselju, devet kilometrov zahodno od Nila in 13 kilometrov od središča mesta Kairo v Egiptu.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Nekropola v Gizi · Poglej več »

Neptunov Trojanec

Neptunov Trojanec je nebesno telo (asteroid), ki ima isto obhodno dobo kot Neptun, in se nahaja v okolici Neptunove Lagrangeeve točke L4 (to je 60° pred Neptunom).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Neptunov Trojanec · Poglej več »

NGC 4565

NGC 4565 (znana tudi kot galaksija Igla ali Caldwell 38) je spiralna galaksija, ki je postavljena na rob, od nas pa je oddaljena 30 do 50 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Berenikini kodri.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in NGC 4565 · Poglej več »

NGC 891

NGC 891 (znana tudi kot Caldwell 23 ali Silver Sliver Galaxy) je spiralna galaksija brez prečke, ki je postavljena na rob in je od nas oddaljena 30 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Andromeda.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in NGC 891 · Poglej več »

Območje H I

Območje H I je medzvezdni oblak sestavljen iz nevtralnega atomarnega vodika (H I) z dodatkom helija in lokalnih sledi težjih elementov.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Območje H I · Poglej več »

Območje H II

Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Območje H II · Poglej več »

Odo

Odo je izmišljena oseba, ki jo v znanstvenofantastični televizijski nadaljevanki Zvezdne steze: Deep Space Nine (Star Trek: Deep Space Nine) igra René Auberjonois.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Odo · Poglej več »

Oinopid

Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Oinopid · Poglej več »

Olbersov paradoks

Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19. stoletju, je paradoksalna izjava, da bi moralo biti nočno nebo neskončno »svetlo« (gostota sevanja bi bila neskončno velika) in ne črno, če so zvezde enakomerno porazdeljene po neskončnem Vesolju.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Olbersov paradoks · Poglej več »

Orionidi

Ozvezdje Oriona Orionidi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Orionidi · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Osončje · Poglej več »

Ostanek supernove

supernove, SN 1604. Sestavljena slika ostanka Tychove supernove, SN 1572. Velikem Magellanovem oblaku. Ostanek supernove (angleška kratica je SNR) je telo, ki nastane po eksploziji supernove.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Ostanek supernove · Poglej več »

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Parsek · Poglej več »

Pipa (meglica)

Pipa (tudi Barnard 59, 65, 66, 67 in 78) je temna meglica v ozvezdju Kačenosca in del meglice Temni konj.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Pipa (meglica) · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Planetarna meglica · Poglej več »

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Prapok · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Prasevanje · Poglej več »

Pritlikava galaksija

ESA) Lovskih psih (Slika: NASA/ESA/A. Aloisi (STScI/ESA)/The Hubble Heritage (STScI/AURA)-ESA/Hubble Collaboration) Pritlíkava galaksíja je galaksija, sestavljena iz nekaj milijard zvezd, kar je veliko manj kot v naši Galaksiji, ki ima 200 do 400 milijard zvezd.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Pritlikava galaksija · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Ptolemaj · Poglej več »

Rdeča pritlikavka

Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Rdeča pritlikavka · Poglej več »

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Red velikosti · Poglej več »

Red velikosti (števila)

Brez opisa.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Red velikosti (števila) · Poglej več »

Robert Julius Trumpler

Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Robert Julius Trumpler · Poglej več »

Sektor (Zvezdne steze)

Sektor je v domišljijskem svetu Zvezdnih stez območje prostora, po navadi označeno z nizom števil, ki označujejo njegovo lego v naši Galaksiji.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Sektor (Zvezdne steze) · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam galaksij

Sledi seznam znanih galaksij po navideznem siju.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Seznam galaksij · Poglej več »

Seznam galaksij z najštevilčnejšimi sistemi kroglastih kopic

NGC 6166, galaksija z najštevilčnejšim sistemom kroglastih kopic To je seznam galaksij z najštevilčnejšimi znanimi sistemi kroglastih kopic.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Seznam galaksij z najštevilčnejšimi sistemi kroglastih kopic · Poglej več »

Seznam Messierovih teles

Messierov katalog obsega 110 najsvetlejših nebesnih teles.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Seznam Messierovih teles · Poglej več »

Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini

Osončje in druge zvezde v naši galaksiji so v drugačnih orbitah okoli njenega središča.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini · Poglej več »

SIMBAD

Observatorij v Strasbourgu SIMBAD (Set of Identifications, Measurements and Bibliography for Astronomical Data, slovensko: Nabor identitet, meritev in bibliografije za astronomske podatke) je astronomska baza podatkov teles izven Osončja.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in SIMBAD · Poglej več »

Skupina galaksij

zvezdnih kopic. Skupína galaksíj (ali galáktična skupína, angleška okrajšava GrG (v bazi SIMBAD)) je skupek galaksij, sestavljen iz manj kot približno 50 članov in gravitacijsko zvezan.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Skupina galaksij · Poglej več »

Slovenska mitologija

S slovenskim mitološkim izročilom je povezano tudi kurentovanje, ki verjetno izvira od predslovanskih staroselcev Slovénska mitologíja oziroma slovenska predkrščanska vera in njena mitologija spadata v skupino slovanske mitologije oziroma slovanskega verovanja.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Slovenska mitologija · Poglej več »

Sončev polmer

Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Sončev polmer · Poglej več »

Stik (film)

Stik (v izvirniku) je ameriški znanstvenofantastični film režiserja Roberta Zemeckisa, ki je izšel leta 1997.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Stik (film) · Poglej več »

Strelec (ozvezdje)

Strelec (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Strelec (ozvezdje) · Poglej več »

Strelec A*

Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Strelec A* · Poglej več »

Supergalaktični koordinatni sistem

Supergalaktični koordinatni sistem ali nadgalaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja nadgalaktično ravnino.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Supergalaktični koordinatni sistem · Poglej več »

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. Vir: Event Horizon Telescope (EHT) Súpermasívna čŕna lúknja je črna luknja z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas Sonca.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Supermasivna črna luknja · Poglej več »

Svetla modra spremenljivka

Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Svetla modra spremenljivka · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Svetlobno leto · Poglej več »

Temna meglica

Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina. Te se združujejo še naprej. Izolirane majhne temne meglice se imenujejo Bokove krogle. Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so telesa, ki jih zakrivajo temne meglice, vidni, če se jih opazuje v radijskem ali infrardečem delu spektra. Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim ogljikovim monoksidom in dušikom blokirajo vidno svetlobo. Zastopani so tudi molekularni vodik, helij, CS, amonijak (NH3), formaldehid (H2CO), ciklopropenidilen (c-C3H2) in diazonijevi ioni (N2H+). V teh oblakih nastajajo zvezde in planeti, zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd. Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje (Velika zajeda) in najtemnejše (Vreča oglja) temne meglice na ozadju Rimske ceste so vidne s prostim očesom.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Temna meglica · Poglej več »

Teorija mirujočega stanja

Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Teorija mirujočega stanja · Poglej več »

The Forever War

The Forever War je vojaški znanstvenofantastični roman ameriškega pisatelja Joeja Haldemana, ki je prvič izšel leta 1974 pri založbi St. Martin's Press.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in The Forever War · Poglej več »

The Pegasus Project (Zvezdna vrata SG-1)

The Pegasus Project je 3.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in The Pegasus Project (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Thomas Wright (astronom)

Thomas Wright, angleški učenjak, astronom, matematik, filozof, izdelovalec inštrumentov, arhitekt in oblikovalec vrtov, * 1711, Byers Green, grofija Durham, Anglija, † 1786.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Thomas Wright (astronom) · Poglej več »

Tianhe-2

Tianhe-2 ali TH-2 ("Mlečna cesta 2") je kitajski superračunalnik, ki z zmogljivostjo 33,86 petaflopov velja za najhitrejši računalnik na svetu (2014).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Tianhe-2 · Poglej več »

Tomaž Zwitter

Tomaž Zwitter, slovenski astronom, * 15.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Tomaž Zwitter · Poglej več »

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Ubežna hitrost · Poglej več »

Uran (mitologija)

Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe. S prestola ga je vrgel Titan Kronos, ki ga je kastriral, iz morske pene, ki je vzkipela okrog odsekanih splonih organov, pa se je rodila Afrodita. Nekateri miti trdijo da je njegov »plašč« sedanja atmosfera. Okoli Zemlje se je ovil, da bi dvoril boginji Zemlje Gaji. Uran se med običajnimi temami ne pojavlja na grških poslikani keramiki. Elementarni Zemlja, Nebo in Stiks se lahko pridružijo v slovesnem priklicu v homerskem epu. Uran je povezan z rimskim bogom Celom.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Uran (mitologija) · Poglej več »

Velika sfinga v Gizi

Veliki sfinga v Gizi (arabsko أبو الهول, translit.Abu alhōl /'abu alhawl – 'strašljiv', dobesedno 'oče groze'), ki jo običajno imenujejo Sfinga iz Gize ali samo Sfinga je apnenčast kip sedeče sfinge, mitskega bitja s telesom leva in glavo človeka.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Velika sfinga v Gizi · Poglej več »

Velika zajeda

Velika zajeda Velika zajeda je niz za svetlobo neprepustnih oblakov medzvezdnega prahu, ki leži med Osončjem in Strelčevim krakom.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Velika zajeda · Poglej več »

Veliki Atraktor

Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Veliki Atraktor · Poglej več »

Veliki Magellanov oblak

Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Veliki Magellanov oblak · Poglej več »

Vera Cooper Rubin

Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Vera Cooper Rubin · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Vesolje · Poglej več »

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Vesto Melvin Slipher · Poglej več »

Vezavna energija

V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Vezavna energija · Poglej več »

Victor Clube

Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Victor Clube · Poglej več »

Vrtinec (galaksija)

Hubblovim vesoljskim daljnogledom Galaksija Vrtinec (M 51, NGC 5194, NGC 5159) je galaktični par sestavljen iz večje spiralne in manše nepravilne galaksije.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Vrtinec (galaksija) · Poglej več »

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Walter Baade · Poglej več »

Warhammer 40.000

Trenutni logotip igre Warhammer 40.000 (neuradno poznana tudi kot Warhammer 40k ali samo 40k) je namizna taktična igra za dva igralca ali več, ki jo izdaja angleško podjetje Games Workshop.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Warhammer 40.000 · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in William Herschel · Poglej več »

William Parsons Rosse

William Parsons lord Rosse, tretji Rosseški grof, PRS, irski astronom, * 17. junij 1800, York, Anglija, † 31. oktober 1867, Monkstown, County Cork, Irska.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in William Parsons Rosse · Poglej več »

William Wilson Morgan

William Wilson Morgan, ameriški astronom in astrofizik, * 3. januar 1906, Bethesda, Tennessee, ZDA, † 21. junij 1994, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in William Wilson Morgan · Poglej več »

Wolf-Rayetova zvezda

planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Wolf-Rayetova zvezda · Poglej več »

Wraith (Zvezdna vrata)

Wraith (slovensko »besi«, »prikazni«) so ena izmed ras v znanstvenofantastični seriji Zvezdna vrata: Atlantida.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Wraith (Zvezdna vrata) · Poglej več »

X: Beyond the Frontier

X: Beyond the Frontier (okrajšano X: BtF) je računalniška igra, ki jo je izdelalo nemško računalniško podjetje Ergosoft za osebni računalnik.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in X: Beyond the Frontier · Poglej več »

Zodiakalna svetloba

Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Zodiakalna svetloba · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Zvezda · Poglej več »

Zvezdne steze

Znak ob 40. obletnici franšize ''Zvezdne steze''; na njem so uradni logotip, zvezdna ladja ''Enterprise'' in kapitana Kirk (William Shatner, levo) ter Spock (Leonard Nimoy) Zvézdne stèze (angleško Star Trek) označuje sedem znanstvenofantastičnih televizijskih nanizank, deset filmov in stotine romanov, računalniških iger in ostalih znanstvenofantastičnih del.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in Zvezdne steze · Poglej več »

1 E15 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in 1 E15 s · Poglej več »

1924

1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in 1924 · Poglej več »

7. julij

7.

Novo!!: Rimska cesta (galaksija) in 7. julij · Poglej več »

Preusmerja sem:

Galaksija Rimska cesta, Mlečna cesta, Mlečna pot, Naša Galaksija, Naša galaksija, Via Lactea.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »