Kazalo
184 odnosi: Absolutni izsev, Acetamid, Adriaan Blaauw, Adriaan van Maanen, Albert Edward Whitford, Andreja Gomboc, Andromedina galaksija, Antonie Pannekoek, Arktur, Asgardci, Astrometrija, Astronomija, Šestilo (ozvezdje), Čaša (ozvezdje), Časovni pregled astronomije, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Barnard 68, Bertil Lindblad, Betelgeza, Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, Boris Petrovič Gerasimovič, Bortleova lestvica, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Charles Hard Townes, Charles Sanders Peirce, Charles Thomas Bolton, Clyde William Tombaugh, Deveti planet, Dogoni, Dorrit Hoffleit, Douglas Adams, Drakova enačba, Dušik, Dvojna vijačnica (razločitev), Edward Emerson Barnard, Edwin Powell Hubble, Emisijska meglica, Ernst Julius Öpik, Eta Gredlja, Eta Karinidi, Evropski južni observatorij, Fermijev paradoks, Fritz Zwicky, G1.9+0.3, Gaia (vesoljsko plovilo), Galaksija, Galaksija v Trikotniku, Galaktična longituda, Galaktična poravnava, ... Razširi indeks (134 več) »
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Absolutni izsev
Acetamid
Acetamid 3D model Acetamid (IUPAC – Mednaroden sindikat čiste in umetne kemije: etanamid) je organska spojina s formulo CH3CONH2.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Acetamid
Adriaan Blaauw
Adriaan Blaauw, nizozemski astronom, * 12. april 1914, Amsterdam, Nizozemska, † 1. december 2010, Groningen, Nizozemska.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Adriaan Blaauw
Adriaan van Maanen
Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Adriaan van Maanen
Albert Edward Whitford
Albert Edward Whitford, ameriški fizik in astronom, * 22. oktober 1905, Milton, Wisconsin, ZDA, † 28. marec 2002, Madison, Wisconsin, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Albert Edward Whitford
Andreja Gomboc
Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, * 10. november 1969, Murska Sobota.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Andreja Gomboc
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Andromedina galaksija
Antonie Pannekoek
Antonie (Anton) Pannekoek, nizozemski astronom in sociolog, * 2. januar 1873, Vaassen, Nizozemska, † 28. april 1960, Wageningen, Nizozemska.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Antonie Pannekoek
Arktur
|- bgcolor.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Arktur
Asgardci
Asgardci so rasa nezemljanov, ki nastopajo v izmišljenem vesolju Zvezdnih vrat.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Asgardci
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Astrometrija
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Astronomija
Šestilo (ozvezdje)
Šestilo (latinsko Circinus) je majhno, medlo ozvezdje na južnem nebu, ki ga je prvič definiral francoski astronom Nicolas-Louis de Lacaille leta 1756.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Šestilo (ozvezdje)
Čaša (ozvezdje)
Čaša je manjše ozvezdje na južni nebesni polobli.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Čaša (ozvezdje)
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Časovni pregled astronomije
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Črna luknja
Barnard 68
Barnard 68 je molekularni oblak, temna absorpcijska meglica ali Bokova globula proti južnemu ozvezdju Kačenosca in v krajevni Galaksiji na razdalji približno 400 svetlobnih let.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Barnard 68
Bertil Lindblad
Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Bertil Lindblad
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Betelgeza
Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov
Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, ruski astronom in astrofizik, * 14. februar 1904, Jekaterinoslav, Ruski imperij (danes Dnipro, Ukrajina), † 27. januar 1994, Moskva, Rusija.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov
Boris Petrovič Gerasimovič
Boris Petrovič Gerasimovič, ruski astronom in astrofizik, * 31. marec (19. marec, ruski koledar) 1889, Kremenčug, Poltavska gubernija, Rusija (danes Kremenčuk, Ukrajina), † 30. november 1937, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Boris Petrovič Gerasimovič
Bortleova lestvica
Bortleova léstvica (tudi Bortle class) je devetnivojska numerična lestvica, ki meri svetlost v fiziološkem smislu nočnega neba določenega kraja na Zemlji.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Bortleova lestvica
Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Charles Hard Townes
Charles Hard Townes, ameriški fizik, * 28. julij 1915, Greenville, Južna Karolina, Združene države Amerike, † 27. januar 2015, Berkeley, Kalifornija.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Charles Hard Townes
Charles Sanders Peirce
Charles Sanders Peirce, ameriški matematik, filozof, logik, semiotik, statistik, fizik, astronom, kemik * 10. september 1839, Cambridge, Massachusetts, ZDA, † 19. april 1914, Milford, Pennsylvania, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Charles Sanders Peirce
Charles Thomas Bolton
Charles Thomas »Tom« Bolton, ameriški astronom, * 18. april 1943, Camp Forrest pri Tullahomi, Tennessee, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Charles Thomas Bolton
Clyde William Tombaugh
Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Clyde William Tombaugh
Deveti planet
Deveti planet (ali planet 9) je domnevni veliki planet na obrobju Osončja, čigar prisotnost bi pojasnila neobičajno tirno razporeditev čezneptunskih teles, ki večinoma krožijo onstran Kuiperjevega pasa.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Deveti planet
Dogoni
Vas. Banani, tipična dogonska vas. Dogoni so etnična skupina, ki živi na območju osrednje planote države Mali, južno od reke Niger, blizu mesta Bandiagara v regiji Mopti.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Dogoni
Dorrit Hoffleit
Ellen Dorrit Hoffleit, ameriška astronomka, * 12. marec 1907, Florence, Alabama, ZDA, † 9. april 2007.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Dorrit Hoffleit
Douglas Adams
Douglas Noël Adams, angleški pisatelj, humorist in dramatik, * 11. marec 1952, Cambridge, Anglija, † 11. maj 2001, Santa Barbara, Kalifornija, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Douglas Adams
Drakova enačba
Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Drakova enačba
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Dušik
Dvojna vijačnica (razločitev)
Dvojna vijačnica pomeni par paralelnih vijačnic, ki se ovijata okoli skupne osi.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Dvojna vijačnica (razločitev)
Edward Emerson Barnard
Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Edward Emerson Barnard
Edwin Powell Hubble
Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Edwin Powell Hubble
Emisijska meglica
Planetarne meglice, ki jih tu predstavlja Obročasta meglica, so zgledi emisijske meglice. Emisijska meglica je sestavljena iz vročih orjakinj, ki so blizu druga drugi.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Emisijska meglica
Ernst Julius Öpik
Ernst Julius Öpik, estonski astronom, * 22. oktober 1893, Kunda, Estonija, † 10. september 1985, Bangor, grofija Count Down, Severna Irska.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Ernst Julius Öpik
Eta Gredlja
Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Eta Gredlja
Eta Karinidi
Ozvezdje Gredlja (vidno na južni polobli) Eta Karinidi so meteorji iz vsakoletnega meteorskega roja.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Eta Karinidi
Evropski južni observatorij
Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli, pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Evropski južni observatorij
Fermijev paradoks
radijskih valov. Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Fermijev paradoks
Fritz Zwicky
Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Fritz Zwicky
G1.9+0.3
G1.9+0.3 je najmlajši znan ostanek supernove v Mlečni cesti.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in G1.9+0.3
Gaia (vesoljsko plovilo)
Gaia je vesoljski observatorij Evropske vesoljske agencije (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do 2022.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Gaia (vesoljsko plovilo)
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galaksija
Galaksija v Trikotniku
Galaksija v Trikotniku (znana tudi kot Messier 33, M33 ali NGC 598) je tretja največja spiralna galaksija v Krajevni skupini.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galaksija v Trikotniku
Galaktična longituda
Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktična longituda ali galaktična dolžina (oznaka je l) je v astronomiji ena izmed galaktičnih koordinat, ki enolično določajo lego nebesnega telesa v galaktičnem koordinatnem sistemu.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galaktična longituda
Galaktična poravnava
Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galaktična poravnava
Galaktična ravnina
Porazdelitev zvezd okrog navidezne ravnine je na tej sliki dobro vidna. Posnetek je narejen v treh valovnih dolžinah (1,2 μ, 1,6 μ in 2,2 μ). Posneto proti središču Galaksije. Galáktična ravnína je v astronomiji ravnina, ki poteka preko področja z največjim številom zvezd v galaksiji in razdeli galaktični disk v ravnini sploščenosti na dva dela, tako da poteka tudi skozi težišče galaksije.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galaktična ravnina
Galaktični halo
Galaktični halo je razširjena in sferična komponenta galaksije, ki se razteza preko glavne, vidne komponente.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galaktični halo
Galaktični koordinatni sistem
Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja galaktično ravnino.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galaktični koordinatni sistem
Galaktični kvadranti (Zvezdne steze)
V znanstvenofantastični nadaljevanki Zvezdne steze je naša Galaksija razdeljena na štiri kvadránte, ki so naprej razdeljeni v sektorje.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galaktični kvadranti (Zvezdne steze)
Galaktično leto
Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galaktično leto
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galileo Galilei
Georges Lemaître
Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Georges Lemaître
Gerard Peter Kuiper
Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Gerard Peter Kuiper
Gravitacijska leča
Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Gravitacijska leča
Harlow Shapley
Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Harlow Shapley
Hator
V egipčanski mitologiji je Hator boginja neba, ljubezni, lepote, veselja, materinstva, tujih dežel, rudarstva, glasbe in plodnosti.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Hator
Heber Doust Curtis
Heber Doust Curtis, ameriški astronom, * 27. junij 1872, Muskegon, Michigan, ZDA, † 9. januar 1942, Ann Arbor, Michigan.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Heber Doust Curtis
Hendrik Christoffel van de Hulst
Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Hendrik Christoffel van de Hulst
Henrietta Swan Leavitt
Henrietta Swan Leavitt, ameriška astronomka, * 4. julij 1868, Lancaster, Massachusetts, ZDA, † 12. december 1921, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Henrietta Swan Leavitt
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Heraklej
Hitri radijski izbruh
Hitri radijski izbruh je v radijski astronomiji prehoden radijski pulz, ki traja od delčka milisekunde do nekaj milisekund in ga povzroči še nepojasnjeno visokoenergijsko astrofizikalno dogajanje.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Hitri radijski izbruh
Hoagovo telo
Hoagovo telo je obročasta galaksija v ozvezdju Kače.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Hoagovo telo
Hubblova razvrstitev galaksij
Hubblova razvrstitev galaksij Hubblovo razvrstitev galaksij, ki razvršča različne tipe galaksij, je idejno razvil Edwin Powell Hubble leta 1925 in objavil leta 1936.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Hubblova razvrstitev galaksij
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Immanuel Kant
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Izbruh žarkov gama
Jacobus Cornelius Kapteyn
Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Jacobus Cornelius Kapteyn
Jan Hendrik Oort
Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom, * 28. april 1900, Franeker, Nizozemska, † 5. november 1992, Leiden, Nizozemska.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Jan Hendrik Oort
Jata v Devici
Jata v Devici je jata galaksij s središčem oddaljenim 53.8 ± 0.3 Mly od Zemlje v ozvezdju Device.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Jata v Devici
Jata v Kotomeru
Jata v Kotomeru (Abell 3627) je jata galaksij, ki se nahaja blizu središča Velikega Atraktorja in je okoli 68.000.000 parsekov (222.000.000 svetlobnih let) oddaljena.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Jata v Kotomeru
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Johann Heinrich Lambert
John Norris Bahcall
John Norris Bahcall, ameriški astronom in astrofizik, * 30. december 1934, Shreveport, Louisiana, ZDA, † 17. avgust 2005, New York, New York, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in John Norris Bahcall
Josip Samujilovič Šklovski
Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Josip Samujilovič Šklovski
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Kisik
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Komet
Komet iz leta 1729
Komet iz leta 1729 (uradna oznaka je C/1729 P1, znan je tudi kot Komet Sarabat) je neperiodični komet, ki ga je odkril Nicolas Sarrabat (1698–1739) v letu 1729.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Komet iz leta 1729
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Konstanta fine strukture
Kozaijev pojav
Kozaijev pojàv ali Kozaijeva resonánca je v nebesni mehaniki dolgotrajni vpliv na tirnico nebesnih teles zaradi periodičnih zunanjih motenj (perturbacij).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Kozaijev pojav
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Kozmični žarki
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Kozmološka konstanta
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Krajevna skupina
Lastnosti vode
Voda (H2O) je polarna spojina, ki je pomembno topilo za polarne molekule v kemiji in je znana kot "univerzalno topilo" saj ima sposobnost, da se v njej raztopijo številne snovi že pri sobni temperaturi.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Lastnosti vode
Maarten Schmidt
Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Maarten Schmidt
Maffei 1
Maffei 1 ali Maffei I je velika eliptična galaksija (tip E ali S0) v ozvezdju Kasiopeje.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Maffei 1
Magnetar
magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Magnetar
Mala vodna kača (ozvezdje)
Mala vodna kača je majhno ozvezdje globoko na južnem nebu.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Mala vodna kača (ozvezdje)
Mali Magellanov oblak
Mali Magellanov oblak je pritlikava galaksija, ki se nahaja na južni nebesni polobli, v ozvezdju Tukan. Klasificiran je kot pritlikava nepravilna galaksija. Njegov premer meri okoli 7.000 svetlobnih let in vsebuje nekaj sto milijonov zvezd. Njegova masa meri okoli 7 milijard Sončevih mas. Nekateri ugibajo, da je bil Mali Magellanov oblak nekdaj spiralna galaksija s prečko in da ga je gravitacija Mlečne ceste preoblikovala v nepravilno galaksijo.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Mali Magellanov oblak
Mali pes (ozvezdje)
Mali pes (latinsko Canis Minor, IPAː /ˌkeɪnɪs ˈmaɪnər/) je manjše, a nezgrešljivo ozvezdje na severni nebesni polobli.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Mali pes (ozvezdje)
Marino Fonović
Marino Fonović, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Marino Fonović
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Medgalaktična zvezda
Na splošno velja, da je trk galaksij vir novih ''medgalaktičnih zvezd''. Medgalaktična zvezda ali tudi klateška zvezda je zvezda, ki gravitacijsko ni vezana na katero izmed galaksij.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Medgalaktična zvezda
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Mednarodna astronomska zveza
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Medzvezdna snov
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Meglica
Meglica E
Meglica "E" ali "Barnardova E" (uradno poimenovana Barnard 142 in 143) je par temnih meglic v ozvezdju Orla.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Meglica E
Messier 2
Messier 2, M2 oziroma NGC 7089 je kroglasta zvezdna kopica v ozvezdju Vodnarja.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Messier 2
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Milijarda
Mizasta gora (ozvezdje)
Ozvezdje Mize, kot se ga vidi s prostim očesom Mizasta gora ali Miza je ozvezdje na južni nebesni polobli blizu južnega nebesnega tečaja, eno od 14, ki jih je v 18.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Mizasta gora (ozvezdje)
Molekularni oblak
Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Molekularni oblak
Muha (ozvezdje)
Muha (latinsko Musca) je majhno ozvezdje globoko na južnem nebu. Je eno od dvanajstih ozvezdij, ki jih je iz opažanj Pietra Dirkszoona Keyserja in Fredericka de Houtmana ustvaril Petrus Plancius.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Muha (ozvezdje)
Načelo povprečnosti
Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Načelo povprečnosti
Nadjata
Zemljevid bližnjih nadjat Nadjate galaksij so velike strukture, sestavljene iz jat galaksij in so med največjimi znanimi strukturami v Vesolju (ne pa tudi največje).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Nadjata
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Naseljivi planet
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Nebesna mehanika
Nebesni disk iz Nebre
Nebesni disk iz Nebre je bronast disk s premerom približno 30 centimetrov in težo 2,2 kilograma, z modro-zeleno patino in intarzijo z zlatimi simboli.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Nebesni disk iz Nebre
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Nebesni koordinatni sistem
Nekropola v Gizi
Nekropola v Gizi (IPAː, »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob istoimenskem naselju, devet kilometrov zahodno od Nila in 13 kilometrov od središča mesta Kairo v Egiptu.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Nekropola v Gizi
Neptunov Trojanec
Neptunov Trojanec je nebesno telo (asteroid), ki ima isto obhodno dobo kot Neptun, in se nahaja v okolici Neptunove Lagrangeeve točke L4 (to je 60° pred Neptunom).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Neptunov Trojanec
NGC 4565
NGC 4565 (znana tudi kot galaksija Igla ali Caldwell 38) je spiralna galaksija, ki je postavljena na rob, od nas pa je oddaljena 30 do 50 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Berenikini kodri.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in NGC 4565
NGC 891
NGC 891 (znana tudi kot Caldwell 23 ali Silver Sliver Galaxy) je spiralna galaksija brez prečke, ki je postavljena na rob in je od nas oddaljena 30 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Andromeda.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in NGC 891
Območje H I
Območje H I je medzvezdni oblak sestavljen iz nevtralnega atomarnega vodika (H I) z dodatkom helija in lokalnih sledi težjih elementov.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Območje H I
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Območje H II
Odo
Odo je izmišljena oseba, ki jo v znanstvenofantastični televizijski nadaljevanki Zvezdne steze: Deep Space Nine (Star Trek: Deep Space Nine) igra René Auberjonois.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Odo
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Oinopid
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Olbersov paradoks
Orionidi
Ozvezdje Oriona Orionidi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Orionidi
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Osončje
Ostanek supernove
supernove, SN 1604. Sestavljena slika ostanka Tychove supernove, SN 1572. Velikem Magellanovem oblaku. Ostanek supernove (angleška kratica je SNR) je telo, ki nastane po eksploziji supernove.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Ostanek supernove
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Parsek
Pipa (meglica)
Pipa (tudi Barnard 59, 65, 66, 67 in 78) je temna meglica v ozvezdju Kačenosca in del meglice Temni konj.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Pipa (meglica)
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Planetarna meglica
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Poimenovanje astronomskih teles
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Prapok
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Prasevanje
Pritlikava galaksija
ESA) Lovskih psih (Slika: NASA/ESA/A. Aloisi (STScI/ESA)/The Hubble Heritage (STScI/AURA)-ESA/Hubble Collaboration) Pritlíkava galaksíja je galaksija, sestavljena iz nekaj milijard zvezd, kar je veliko manj kot v naši Galaksiji, ki ima 200 do 400 milijard zvezd.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Pritlikava galaksija
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Ptolemaj
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Rdeča pritlikavka
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Red velikosti
Robert Julius Trumpler
Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Robert Julius Trumpler
Sektor (Zvezdne steze)
Sektor je v domišljijskem svetu Zvezdnih stez območje prostora, po navadi označeno z nizom števil, ki označujejo njegovo lego v naši Galaksiji.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Sektor (Zvezdne steze)
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam galaksij
Sledi seznam znanih galaksij po navideznem siju.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Seznam galaksij
Seznam galaksij z najštevilčnejšimi sistemi kroglastih kopic
NGC 6166, galaksija z najštevilčnejšim sistemom kroglastih kopic To je seznam galaksij z najštevilčnejšimi znanimi sistemi kroglastih kopic.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Seznam galaksij z najštevilčnejšimi sistemi kroglastih kopic
Seznam Messierovih teles
Messierov katalog obsega 110 najsvetlejših nebesnih teles.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Seznam Messierovih teles
Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini
Osončje in druge zvezde v naši galaksiji so v drugačnih orbitah okoli njenega središča.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini
SIMBAD
Observatorij v Strasbourgu SIMBAD (Set of Identifications, Measurements and Bibliography for Astronomical Data, slovensko: Nabor identitet, meritev in bibliografije za astronomske podatke) je astronomska baza podatkov teles izven Osončja.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in SIMBAD
Skupina galaksij
zvezdnih kopic. Skupína galaksíj (ali galáktična skupína, angleška okrajšava GrG (v bazi SIMBAD)) je skupek galaksij, sestavljen iz manj kot približno 50 članov in gravitacijsko zvezan.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Skupina galaksij
Slovenska mitologija
S slovenskim mitološkim izročilom je povezano tudi kurentovanje, ki verjetno izvira od predslovanskih staroselcev Slovénska mitologíja oziroma slovenska predkrščanska vera in njena mitologija spadata v skupino slovanske mitologije oziroma slovanskega verovanja.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Slovenska mitologija
Sončev polmer
Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Sončev polmer
Stik (film)
Stik (v izvirniku) je ameriški znanstvenofantastični film režiserja Roberta Zemeckisa, ki je izšel leta 1997.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Stik (film)
Strelec (ozvezdje)
Strelec (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Strelec (ozvezdje)
Strelec A*
Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Strelec A*
Supergalaktični koordinatni sistem
Supergalaktični koordinatni sistem ali nadgalaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja nadgalaktično ravnino.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Supergalaktični koordinatni sistem
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Supermasivna črna luknja
Svetla modra spremenljivka
Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Svetla modra spremenljivka
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Svetlobno leto
Temna meglica
Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Temna meglica
Teorija mirujočega stanja
Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Teorija mirujočega stanja
The Forever War
The Forever War je vojaški znanstvenofantastični roman ameriškega pisatelja Joeja Haldemana, ki je prvič izšel leta 1974 pri založbi St. Martin's Press.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in The Forever War
The Pegasus Project (Zvezdna vrata SG-1)
The Pegasus Project je 3.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in The Pegasus Project (Zvezdna vrata SG-1)
Thomas Wright (astronom)
Thomas Wright, angleški učenjak, astronom, matematik, filozof, izdelovalec inštrumentov, arhitekt in oblikovalec vrtov, * 1711, Byers Green, grofija Durham, Anglija, † 1786.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Thomas Wright (astronom)
Tianhe-2
Tianhe-2 ali TH-2 ("Mlečna cesta 2") je kitajski superračunalnik, ki z zmogljivostjo 33,86 petaflopov velja za najhitrejši računalnik na svetu (2014).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Tianhe-2
Tomaž Zwitter
Tomaž Zwitter, slovenski astronom, * 15.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Tomaž Zwitter
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Ubežna hitrost
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Uran (mitologija)
Velika sfinga v Gizi
Veliki sfinga v Gizi (arabsko أبو الهول, translit.Abu alhōl /'abu alhawl – 'strašljiv', dobesedno 'oče groze'), ki jo običajno imenujejo Sfinga iz Gize ali samo Sfinga je apnenčast kip sedeče sfinge, mitskega bitja s telesom leva in glavo človeka.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Velika sfinga v Gizi
Velika zajeda
Velika zajeda Velika zajeda je niz za svetlobo neprepustnih oblakov medzvezdnega prahu, ki leži med Osončjem in Strelčevim krakom.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Velika zajeda
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Veliki Atraktor
Veliki Magellanov oblak
Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Veliki Magellanov oblak
Vera Cooper Rubin
Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Vera Cooper Rubin
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Vesolje
Vesto Melvin Slipher
Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Vesto Melvin Slipher
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Vezavna energija
Victor Clube
Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Victor Clube
Vrtinec (galaksija)
Hubblovim vesoljskim daljnogledom Galaksija Vrtinec (M 51, NGC 5194, NGC 5159) je galaktični par sestavljen iz večje spiralne in manše nepravilne galaksije.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Vrtinec (galaksija)
Walter Baade
Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Walter Baade
Warhammer 40.000
Trenutni logotip igre Warhammer 40.000 (neuradno poznana tudi kot Warhammer 40k ali samo 40k) je namizna taktična igra za dva igralca ali več, ki jo izdaja angleško podjetje Games Workshop.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Warhammer 40.000
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in William Herschel
William Parsons Rosse
William Parsons lord Rosse, tretji Rosseški grof, PRS, irski astronom, * 17. junij 1800, York, Anglija, † 31. oktober 1867, Monkstown, County Cork, Irska.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in William Parsons Rosse
William Wilson Morgan
William Wilson Morgan, ameriški astronom in astrofizik, * 3. januar 1906, Bethesda, Tennessee, ZDA, † 21. junij 1994, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in William Wilson Morgan
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Wolf-Rayetova zvezda
Wraith (Zvezdna vrata)
Wraith (slovensko »besi«, »prikazni«) so ena izmed ras v znanstvenofantastični seriji Zvezdna vrata: Atlantida.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Wraith (Zvezdna vrata)
X: Beyond the Frontier
X: Beyond the Frontier (okrajšano X: BtF) je računalniška igra, ki jo je izdelalo nemško računalniško podjetje Ergosoft za osebni računalnik.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in X: Beyond the Frontier
Zodiakalna svetloba
Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Zodiakalna svetloba
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Zvezda
Zvezdne steze
Znak ob 40. obletnici franšize ''Zvezdne steze''; na njem so uradni logotip, zvezdna ladja ''Enterprise'' in kapitana Kirk (William Shatner, levo) ter Spock (Leonard Nimoy) Zvézdne stèze (angleško Star Trek) označuje sedem znanstvenofantastičnih televizijskih nanizank, deset filmov in stotine romanov, računalniških iger in ostalih znanstvenofantastičnih del.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Zvezdne steze
1 E15 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in 1 E15 s
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in 1924
7. julij
7.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in 7. julij
Prav tako znan kot Galaksija Rimska cesta, Mlečna cesta, Mlečna pot, Naša Galaksija, Via Lactea.