Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

William Herschel

Index William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

91 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Angleži, Anglija, Asteroid, Astronom, Astronomija, Bath, Bik (ozvezdje), Bundeswehr, Caroline Lucretia Herschel, Cerkev (zgradba), Copleyjeva medalja, Daljnogled, Dvojčka (ozvezdje), Dvojna zvezda, Enkelad (luna), Francoska revolucija, Gibanje, Glasba, Glasbenik, Hannover, Henry Cavendish, Herkul (ozvezdje), Infrardeče valovanje, Jean-Dominique Cassini, John Flamsteed, John Frederick William Herschel, Jurij III. Britanski, Komet, Kraljeva astronomska družba, Kraljeva družba, Kraljevi astronom, Kraljevi observatorij Greenwich, Lega, Lira (ozvezdje), London, Luna, Lunini kraterji, Mars, Meritev, Meter, Milimeter, Milja, Mimas (luna), Naravni satelit, Navidezni sij, Nemci, Nevil Maskelyne, Nihalo, Oberon (luna), ..., Oboa, Oboist, Okular, Orbitalna perioda, Osončje, Oxford, Ozvezdje, Paralaksa, Pariz, Pierre-François-André Méchain, Planet, Refraktor, Rimska cesta (galaksija), Saturn, Sekunda, Sir (naziv), Skladatelj, Somerset (grofija), Sonce, Telo, Temza, Titanija (luna), Točnost in natančnost, Tradicionalne grofije Anglije, Udarni krater, Uran, Uran (planet), Vega (zvezda), Vesolje, Violina, Vojni ujetnik, Zemlja, Zemljepisna dolžina, Znanost, Zrcalo, Zvezda, 15. november, 1738, 1822, 25. avgust, 26. april. Razširi indeks (41 več) »

Adrien-Marie Legendre

Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.

Novo!!: William Herschel in Adrien-Marie Legendre · Poglej več »

Angleži

Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: William Herschel in Angleži · Poglej več »

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in je največji in najbolj gosto poseljen del Velike Britanije.

Novo!!: William Herschel in Anglija · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: William Herschel in Asteroid · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: William Herschel in Astronom · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: William Herschel in Astronomija · Poglej več »

Bath

Bath je mesto v grofiji Somerset v jugozahodnem delu Anglije Leži 156 km zahodno od Londona in 21 km jugovzhodno od Bristola.

Novo!!: William Herschel in Bath · Poglej več »

Bik (ozvezdje)

Bik (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: William Herschel in Bik (ozvezdje) · Poglej več »

Bundeswehr

Bundeswehr je naziv za oborožene sile Nemčije, ki se delijo na.

Novo!!: William Herschel in Bundeswehr · Poglej več »

Caroline Lucretia Herschel

Caroline Lucretia Herschel, nemško-angleška astronomka, * 16. marec 1750, Hannover, † 9. januar 1848, Hannover.

Novo!!: William Herschel in Caroline Lucretia Herschel · Poglej več »

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju Cerkev (z malo začetnico) je posvečena ali blagoslovljena verska zgradba (Božja hiša) namenjena javnemu bogoslužju (liturgija).

Novo!!: William Herschel in Cerkev (zgradba) · Poglej več »

Copleyjeva medalja

Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.

Novo!!: William Herschel in Copleyjeva medalja · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: William Herschel in Daljnogled · Poglej več »

Dvojčka (ozvezdje)

Dvojčka (znak 18px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: William Herschel in Dvojčka (ozvezdje) · Poglej več »

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje, binarna zvezda ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Novo!!: William Herschel in Dvojna zvezda · Poglej več »

Enkelad (luna)

Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.

Novo!!: William Herschel in Enkelad (luna) · Poglej več »

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bila obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799, ki je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Novo!!: William Herschel in Francoska revolucija · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: William Herschel in Gibanje · Poglej več »

Glasba

Zvočnik Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.

Novo!!: William Herschel in Glasba · Poglej več »

Glasbenik

Glásbenik ali múzik je umetnik, ki ustvarja ali poustvarja (izvaja) glasbo.

Novo!!: William Herschel in Glasbenik · Poglej več »

Hannover

Hannoverski grb Hannover je glavno mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška (nemško Niedersachsen).

Novo!!: William Herschel in Hannover · Poglej več »

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Novo!!: William Herschel in Henry Cavendish · Poglej več »

Herkul (ozvezdje)

Herkul je peto največje od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: William Herschel in Herkul (ozvezdje) · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: William Herschel in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Jean-Dominique Cassini

Jean-Dominique grof de Cassini IV., francoski astronom, * 30. junij 1748, Pariz, Francija, † 18. oktober 1845, Thury-sous-Clermont, Francija.

Novo!!: William Herschel in Jean-Dominique Cassini · Poglej več »

John Flamsteed

Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.

Novo!!: William Herschel in John Flamsteed · Poglej več »

John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, 1.

Novo!!: William Herschel in John Frederick William Herschel · Poglej več »

Jurij III. Britanski

Jurij III. (angleško George III.), britanski kralj, 4. junij 1738, † 29. januar 1820.

Novo!!: William Herschel in Jurij III. Britanski · Poglej več »

Komet

Prikaz kometa Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: William Herschel in Komet · Poglej več »

Kraljeva astronomska družba

Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.

Novo!!: William Herschel in Kraljeva astronomska družba · Poglej več »

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Novo!!: William Herschel in Kraljeva družba · Poglej več »

Kraljevi astronom

Kraljévi astronóm (angleško Astronomer Royal) je bil izvirno naziv za predstojnika Kraljevega observatorija Greenwich, od leta 1972 pa je preprosto častni naziv.

Novo!!: William Herschel in Kraljevi astronom · Poglej več »

Kraljevi observatorij Greenwich

Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II. Temeljni kamen so položili 10.

Novo!!: William Herschel in Kraljevi observatorij Greenwich · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: William Herschel in Lega · Poglej več »

Lira (ozvezdje)

Lira je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: William Herschel in Lira (ozvezdje) · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: William Herschel in London · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: William Herschel in Luna · Poglej več »

Lunini kraterji

plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.

Novo!!: William Herschel in Lunini kraterji · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: William Herschel in Mars · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: William Herschel in Meritev · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: William Herschel in Meter · Poglej več »

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Novo!!: William Herschel in Milimeter · Poglej več »

Milja

Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.

Novo!!: William Herschel in Milja · Poglej več »

Mimas (luna)

Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.

Novo!!: William Herschel in Mimas (luna) · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta.

Novo!!: William Herschel in Naravni satelit · Poglej več »

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot ga vidimo z Zemlje.

Novo!!: William Herschel in Navidezni sij · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: William Herschel in Nemci · Poglej več »

Nevil Maskelyne

Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.

Novo!!: William Herschel in Nevil Maskelyne · Poglej več »

Nihalo

Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.

Novo!!: William Herschel in Nihalo · Poglej več »

Oberon (luna)

Oberon je najbolj zunanji Uranov naravni satelit in drugi največji.

Novo!!: William Herschel in Oberon (luna) · Poglej več »

Oboa

Sodobna oboa Óboa je leseno pihalno glasbilo z dvojnim jezičkom (ustnikom).

Novo!!: William Herschel in Oboa · Poglej več »

Oboist

Albrecht Mayer kot oboist Oboist je glasbenik, izvajalec na pihalni instrument, imenovan oboa.

Novo!!: William Herschel in Oboist · Poglej več »

Okular

Različne vrste okularjev. Okular ali priočesna leča je leča ali skupina leč (lečje), ki se nahaja na optični napravi.

Novo!!: William Herschel in Okular · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Novo!!: William Herschel in Orbitalna perioda · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: William Herschel in Osončje · Poglej več »

Oxford

Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.

Novo!!: William Herschel in Oxford · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: William Herschel in Ozvezdje · Poglej več »

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa (parallagé - sprememba) je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Novo!!: William Herschel in Paralaksa · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: William Herschel in Pariz · Poglej več »

Pierre-François-André Méchain

Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.

Novo!!: William Herschel in Pierre-François-André Méchain · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: William Herschel in Planet · Poglej več »

Refraktor

palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.

Novo!!: William Herschel in Refraktor · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: William Herschel in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: William Herschel in Saturn · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: William Herschel in Sekunda · Poglej več »

Sir (naziv)

Sir tudi je plemiški naziv v Združenem kraljestvu.

Novo!!: William Herschel in Sir (naziv) · Poglej več »

Skladatelj

Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.

Novo!!: William Herschel in Skladatelj · Poglej več »

Somerset (grofija)

Ovčjereja v grofiji Somerset Somerset je grofija na jugozahodu Anglije.

Novo!!: William Herschel in Somerset (grofija) · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: William Herschel in Sonce · Poglej več »

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Novo!!: William Herschel in Telo · Poglej več »

Temza

Temza (izg. /ˈtɛmz/) je ena pomembnejših rek v Angliji, ki teče po južnem delu dežele v smeri od zahoda proti vzhodu.

Novo!!: William Herschel in Temza · Poglej več »

Titanija (luna)

Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.

Novo!!: William Herschel in Titanija (luna) · Poglej več »

Točnost in natančnost

Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) vrednost.

Novo!!: William Herschel in Točnost in natančnost · Poglej več »

Tradicionalne grofije Anglije

Tradicionalne grofije (ali zgodovinske grofije) Anglije so zgodovinske in zemljepisne podrazdelitve države.

Novo!!: William Herschel in Tradicionalne grofije Anglije · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Novo!!: William Herschel in Udarni krater · Poglej več »

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Novo!!: William Herschel in Uran · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: William Herschel in Uran (planet) · Poglej več »

Vega (zvezda)

Lire Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.

Novo!!: William Herschel in Vega (zvezda) · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: William Herschel in Vesolje · Poglej več »

Violina

Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.

Novo!!: William Herschel in Violina · Poglej več »

Vojni ujetnik

Nemški vojni ujetniki, Belgija 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.

Novo!!: William Herschel in Vojni ujetnik · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: William Herschel in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Novo!!: William Herschel in Zemljepisna dolžina · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: William Herschel in Znanost · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Novo!!: William Herschel in Zrcalo · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: William Herschel in Zvezda · Poglej več »

15. november

15.

Novo!!: William Herschel in 15. november · Poglej več »

1738

1738 (MDCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: William Herschel in 1738 · Poglej več »

1822

1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: William Herschel in 1822 · Poglej več »

25. avgust

25.

Novo!!: William Herschel in 25. avgust · Poglej več »

26. april

26.

Novo!!: William Herschel in 26. april · Poglej več »

Preusmerja sem:

Wilhelm Herschel.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »