Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Asteroid

Index Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

119 odnosi: Albedo, Alphonse Louis Nicolas Borrelly, Annibale de Gasparis, Apohelski asteroid, Apolonski asteroid, Asteroid tipa C, Asteroid tipa M, Asteroid tipa S, Asteroidna luna, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Atonski asteroid, Auguste Honoré Charlois, Barva, Beseda, Blizuzemeljski asteroid, Cerera (pritlikavi planet), Christian Heinrich Friedrich Peters, Elipsa, Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, Grščina, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, Ime, James Craig Watson, James Ferguson (astronom, 1797-1867), Jean Chacornac, Johann Palisa, Jupiter, Kamnina, Karbonat, Karl Ludwig Hencke, Karl Theodor Robert Luther, Kentaver, Kentaver (planetoid), Kilometer, Komet, Komet Shoemaker-Levy 9, Kovina, Kroženje, Led, Luna, Mariner 4, Mars, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Mednarodna astronomska zveza, Meteoroid, Meter, Mikroskop, ..., Milijon, Naravni satelit, Nebesno telo, Neptun, Norman Robert Pogson, Odboj, Osončje, Ozračje, Paul Henry in Prosper Henry, Planet, Planetoid, Plinasti orjak, Pomeni imen asteroidov, Premer, Pritlikavi planet, Saturn, Sekunda, Seznam asteroidov, Silikat, Sir (naziv), Sonce, Spekter, Središče za male planete, Svetloba, Taksonomija, Telo, Tir, Trdnina, Trk, Trojanska vojna, Trojanski asteroid, Ura, Uran (planet), Vesoljska sonda, Walter Alvarez, William Herschel, Začasno označevanje nebesnih teles, Zemlja, Zodiak, Zvezda, 1000 (število), 14. februar, 1781, 18. stoletje, 1801, 1802, 1807, 1830, 1840, 1862 Apolon, 1891, 1898, 1930., 1937, 1975, 1994, 1998, 2 Palas, 20. stoletje, 2001, 2003, 2004, 28. oktober, 3 Juno, 323 Brucija, 334 Chicago, 4 Vesta, 433 Eros, 6 Heba. Razširi indeks (69 več) »

Albedo

Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Novo!!: Asteroid in Albedo · Poglej več »

Alphonse Louis Nicolas Borrelly

Alphonse Louis Nicolas Borrelly, francoski astronom, * 8. december 1842, Roquemaure, Francija, † 28. februar 1926.

Novo!!: Asteroid in Alphonse Louis Nicolas Borrelly · Poglej več »

Annibale de Gasparis

Annibale de Gasparis, italijanski astronom, * 9. november 1819, Bugnara, Abruci, Italija, † 21. marec 1892, Neapelj, Italija.

Novo!!: Asteroid in Annibale de Gasparis · Poglej več »

Apohelski asteroid

Apohelijski asteroid ali Apohelec je pripadnik podrazreda Atonskih asteroidov.

Novo!!: Asteroid in Apohelski asteroid · Poglej več »

Apolonski asteroid

Apolonski asteroid (tudi Apolonec) je član skupine Zemlji bližnjih asteroidov (NEAs).

Novo!!: Asteroid in Apolonski asteroid · Poglej več »

Asteroid tipa C

Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.

Novo!!: Asteroid in Asteroid tipa C · Poglej več »

Asteroid tipa M

Asteroid tipa M je vrsta asteroidov, za katere ne moremo z gotovostjo trditi, kakšna je njihova sestava.

Novo!!: Asteroid in Asteroid tipa M · Poglej več »

Asteroid tipa S

Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.

Novo!!: Asteroid in Asteroid tipa S · Poglej več »

Asteroidna luna

243 Ida in njena luna Daktil. Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit.

Novo!!: Asteroid in Asteroidna luna · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Novo!!: Asteroid in Asteroidni pas · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: Asteroid in Astronom · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a.e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Asteroid in Astronomska enota · Poglej več »

Atonski asteroid

Atonski asteroid ali Atonec je pripadnik skupine Zemlji bližnjih asteroidov, ki imajo veliko polos tirnice manjšo od razdalje med Zemljo in Soncem (astronomska enota).

Novo!!: Asteroid in Atonski asteroid · Poglej več »

Auguste Honoré Charlois

Auguste Honoré Charlois, francoski astronom, * 26. november 1864, † 26. marec 1910.

Novo!!: Asteroid in Auguste Honoré Charlois · Poglej več »

Barva

Bárva je občutek, ki (pri ljudeh) izhaja iz zmožnosti očesa za ločevanje treh različnih filtriranih slik.

Novo!!: Asteroid in Barva · Poglej več »

Beseda

Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.

Novo!!: Asteroid in Beseda · Poglej več »

Blizuzemeljski asteroid

Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.

Novo!!: Asteroid in Blizuzemeljski asteroid · Poglej več »

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Asteroid in Cerera (pritlikavi planet) · Poglej več »

Christian Heinrich Friedrich Peters

Christian Heinrich Friedrich Peters, nemško-ameriški astronom, * 19. september 1813, Koldenbüttel, Schleswig-Holstein, Nemčija (tedaj del Danske), † 18. julij 1890, Clinton, New York, ZDA.

Novo!!: Asteroid in Christian Heinrich Friedrich Peters · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Novo!!: Asteroid in Elipsa · Poglej več »

Ernst Wilhelm Leberecht Tempel

Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, nemški astronom, * 4. december 1821, Niedercunnersdorf, Saška, Nemčija, † 16. marec 1889, Arcetri, Italija.

Novo!!: Asteroid in Ernst Wilhelm Leberecht Tempel · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (grško: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Asteroid in Grščina · Poglej več »

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.

Novo!!: Asteroid in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers · Poglej več »

Hermann Mayer Salomon Goldschmidt

Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, nemško-francoski astronom in slikar, * 17. junij 1802, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 26. april 1866, Fontainebleau, Francija.

Novo!!: Asteroid in Hermann Mayer Salomon Goldschmidt · Poglej več »

Ime

Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.

Novo!!: Asteroid in Ime · Poglej več »

James Craig Watson

James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Asteroid in James Craig Watson · Poglej več »

James Ferguson (astronom, 1797-1867)

James Ferguson, ameriški astronom in inženir škotskega rodu, * 31. avgust 1797, grofija Perthshire, Škotska, † 26. september 1867, Washington, ZDA.

Novo!!: Asteroid in James Ferguson (astronom, 1797-1867) · Poglej več »

Jean Chacornac

Jean Chacornac, francoski astronom, * 21. junij 1823, Lyon, Francija, † 23. september 1873, Lyon.

Novo!!: Asteroid in Jean Chacornac · Poglej več »

Johann Palisa

Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Asteroid in Johann Palisa · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Asteroid in Jupiter · Poglej več »

Kamnina

GabroPoznamo tri vrste kamnin; sedimentne, metamorfne in magmatske.

Novo!!: Asteroid in Kamnina · Poglej več »

Karbonat

Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Novo!!: Asteroid in Karbonat · Poglej več »

Karl Ludwig Hencke

Karl Ludwig Hencke, nemški ljubiteljski astronom, * 8. april 1793, Driesen, Brandenburg (sedaj Drezdenko, Poljska), † 21. september 1866, Marienwerder, Prusija, (sedaj Kwidzyn, Poljska).

Novo!!: Asteroid in Karl Ludwig Hencke · Poglej več »

Karl Theodor Robert Luther

Karl Theodor Robert Luther, nemški astronom, * 16. april 1822, Schweidnitz, Šlezija (danes Świdnica, Poljska), † 15. februar 1900, Düsseldorf, Nemčija.

Novo!!: Asteroid in Karl Theodor Robert Luther · Poglej več »

Kentaver

Kip kentavra, ki na hrbtu nosi nimfo Kentáver (grško Κένταυροι: Kéntauroi) je v grški mitologiji bajeslovno bitje, ki je pol človek, pol konj (ima konjski trup, ter človeški torso in glavo).

Novo!!: Asteroid in Kentaver · Poglej več »

Kentaver (planetoid)

Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.

Novo!!: Asteroid in Kentaver (planetoid) · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Asteroid in Kilometer · Poglej več »

Komet

Prikaz kometa Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Asteroid in Komet · Poglej več »

Komet Shoemaker-Levy 9

Slika kometa, ki jo je posnel Hubblov vesoljski daljnogled (HST) 17. maja 1994. Komet Shoemaker-Levy 9 (SL9, formalno D/1993 F2) je bil komet, ki je leta 1994 trčil v Jupiter in tako omogočil prvo neposredno opazovanje trka dveh teles Sončevega sistema (izvzemši Zemljo).

Novo!!: Asteroid in Komet Shoemaker-Levy 9 · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Novo!!: Asteroid in Kovina · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Novo!!: Asteroid in Kroženje · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Novo!!: Asteroid in Led · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Asteroid in Luna · Poglej več »

Mariner 4

Mariner 4 Mariner 4 je bilo naslednje uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnemu vesoljskem Programu Mariner potem, ko je Mariner 2 14. decembra 1962 uspešno preletel planet Venero.

Novo!!: Asteroid in Mariner 4 · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Asteroid in Mars · Poglej več »

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Novo!!: Asteroid in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Novo!!: Asteroid in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »

Meteoroid

meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.

Novo!!: Asteroid in Meteoroid · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: Asteroid in Meter · Poglej več »

Mikroskop

200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.

Novo!!: Asteroid in Mikroskop · Poglej več »

Milijon

Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.

Novo!!: Asteroid in Milijon · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta.

Novo!!: Asteroid in Naravni satelit · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Asteroid in Nebesno telo · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni plinasti orjak v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža devet lun, štiri pa še čakajo na potrditev. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Asteroid in Neptun · Poglej več »

Norman Robert Pogson

Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.

Novo!!: Asteroid in Norman Robert Pogson · Poglej več »

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Novo!!: Asteroid in Odboj · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Asteroid in Osončje · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Asteroid in Ozračje · Poglej več »

Paul Henry in Prosper Henry

Paul Henry (levo) in Prosper Henry (desno) Brata Paul Henry in Prosper Henry sta bila francoska astronoma in optika.

Novo!!: Asteroid in Paul Henry in Prosper Henry · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Asteroid in Planet · Poglej več »

Planetoid

Planetoid (podoben planetu) se nanaša na majhna nebesna telesa z določenimi lastnostmi planetov ali pritlikavih planetov.

Novo!!: Asteroid in Planetoid · Poglej več »

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Novo!!: Asteroid in Plinasti orjak · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov

Opisi pomenov imen imenovanih asteroidov (malih planetov) so do številke 10000 razdeljeni v skupine po 500, nato pa v skupine po 1000 asteroidov, od številke 100.000 dalje pa v skupine po 10.000 asteroidov.

Novo!!: Asteroid in Pomeni imen asteroidov · Poglej več »

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Novo!!: Asteroid in Premer · Poglej več »

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svoje tirnice in ni naravni satelit.

Novo!!: Asteroid in Pritlikavi planet · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Asteroid in Saturn · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Asteroid in Sekunda · Poglej več »

Seznam asteroidov

Seznam asteroidov je krovni seznam.

Novo!!: Asteroid in Seznam asteroidov · Poglej več »

Silikat

Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.

Novo!!: Asteroid in Silikat · Poglej več »

Sir (naziv)

Sir tudi je plemiški naziv v Združenem kraljestvu.

Novo!!: Asteroid in Sir (naziv) · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Asteroid in Sonce · Poglej več »

Spekter

Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.

Novo!!: Asteroid in Spekter · Poglej več »

Središče za male planete

Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).

Novo!!: Asteroid in Središče za male planete · Poglej več »

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Asteroid in Svetloba · Poglej več »

Taksonomija

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.

Novo!!: Asteroid in Taksonomija · Poglej več »

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Novo!!: Asteroid in Telo · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Asteroid in Tir · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Novo!!: Asteroid in Trdnina · Poglej več »

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Novo!!: Asteroid in Trk · Poglej več »

Trojanska vojna

Padec Troje, Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.

Novo!!: Asteroid in Trojanska vojna · Poglej več »

Trojanski asteroid

Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.

Novo!!: Asteroid in Trojanski asteroid · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Novo!!: Asteroid in Ura · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Asteroid in Uran (planet) · Poglej več »

Vesoljska sonda

Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.

Novo!!: Asteroid in Vesoljska sonda · Poglej več »

Walter Alvarez

Walter Alvarez, ameriški geolog in geofizik, * 1940, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Asteroid in Walter Alvarez · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Asteroid in William Herschel · Poglej več »

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Novo!!: Asteroid in Začasno označevanje nebesnih teles · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Asteroid in Zemlja · Poglej več »

Zodiak

Slika okroglega '''zodiaka'''. Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos - živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon - žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Novo!!: Asteroid in Zodiak · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Asteroid in Zvezda · Poglej več »

1000 (število)

1000 (tisoč) je naravno število, za katero velja 1000.

Novo!!: Asteroid in 1000 (število) · Poglej več »

14. februar

14.

Novo!!: Asteroid in 14. februar · Poglej več »

1781

1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Asteroid in 1781 · Poglej več »

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Novo!!: Asteroid in 18. stoletje · Poglej več »

1801

1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Asteroid in 1801 · Poglej več »

1802

1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Asteroid in 1802 · Poglej več »

1807

1807 (MDCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Asteroid in 1807 · Poglej več »

1830

1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Asteroid in 1830 · Poglej več »

1840

1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Asteroid in 1840 · Poglej več »

1862 Apolon

1862 Apolon (mednarodno ime 1862 Apollo) je asteroid tipa Q. Odkril ga je Karl Wilhelm Reinmuth v letu 1932.

Novo!!: Asteroid in 1862 Apolon · Poglej več »

1891

1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Asteroid in 1891 · Poglej več »

1898

1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Asteroid in 1898 · Poglej več »

1930.

1930. je četrto desetletje v 20. stoletju med letoma 1930 in 1939.

Novo!!: Asteroid in 1930. · Poglej več »

1937

1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Asteroid in 1937 · Poglej več »

1975

1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Asteroid in 1975 · Poglej več »

1994

1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Asteroid in 1994 · Poglej več »

1998

1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Asteroid in 1998 · Poglej več »

2 Palas

2 Palas (mednarodno ime 2 Pallas; pal'-us,: Pallás) je bil drugi odkriti asteroid.

Novo!!: Asteroid in 2 Palas · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Asteroid in 20. stoletje · Poglej več »

2001

2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Asteroid in 2001 · Poglej več »

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Asteroid in 2003 · Poglej več »

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Asteroid in 2004 · Poglej več »

28. oktober

28.

Novo!!: Asteroid in 28. oktober · Poglej več »

3 Juno

3 Juno (mednarodno ime je tudi 3 Juno) je tretji odkriti asteroid in eden največjih asteroidov glavnega asteroidnega pasu.

Novo!!: Asteroid in 3 Juno · Poglej več »

323 Brucija

323 Brucija (mednarodno ime 323 Brucia) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Asteroid in 323 Brucija · Poglej več »

334 Chicago

334 Chicago (mednarodno ime je tudi 334 Chicago) je precej velik asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Asteroid in 334 Chicago · Poglej več »

4 Vesta

4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.

Novo!!: Asteroid in 4 Vesta · Poglej več »

433 Eros

Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.

Novo!!: Asteroid in 433 Eros · Poglej več »

6 Heba

6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Asteroid in 6 Heba · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »