Kazalo
121 odnosi: Albedo, Alphonse Louis Nicolas Borrelly, Annibale de Gasparis, Apohelski asteroid, Apolonski asteroid, Asteroid tipa C, Asteroid tipa M, Asteroid tipa S, Asteroidna luna, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Atonski asteroid, Auguste Honoré Charlois, Barva, Beseda, Blizuzemeljski asteroid, Cerera (pritlikavi planet), Christian Heinrich Friedrich Peters, Elipsa, Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, Grščina, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, Ime, James Craig Watson, James Ferguson (ameriški astronom), Jean Chacornac, Johann Palisa, Jupiter, Kamnina, Karbonat, Karl Ludwig Hencke, Karl Theodor Robert Luther, Kentaver, Kentaver (planetoid), Kilometer, Komet, Komet Shoemaker-Levy 9, Kovina, Kroženje, Led, Luna, Mariner 4, Mars, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Mednarodna astronomska zveza, Meteoroid, Meter, Mikroskop, ... Razširi indeks (71 več) »
- Asteroidi
- Mali planeti
- Osončje
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Asteroid in Albedo
Alphonse Louis Nicolas Borrelly
Alphonse Louis Nicolas Borrelly, francoski astronom, * 8. december 1842, Roquemaure, Francija, † 28. februar 1926.
Poglej Asteroid in Alphonse Louis Nicolas Borrelly
Annibale de Gasparis
Annibale de Gasparis, italijanski astronom, * 9. november 1819, Bugnara, Abruci, Italija, † 21. marec 1892, Neapelj, Italija.
Poglej Asteroid in Annibale de Gasparis
Apohelski asteroid
Apohelijski asteroid ali Apohelec je pripadnik podrazreda Atonskih asteroidov.
Poglej Asteroid in Apohelski asteroid
Apolonski asteroid
Apolonski asteroid (tudi Apolonec) je član skupine Zemlji bližnjih asteroidov (NEAs).
Poglej Asteroid in Apolonski asteroid
Asteroid tipa C
Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.
Poglej Asteroid in Asteroid tipa C
Asteroid tipa M
Asteroid tipa M je vrsta asteroidov, za katere ne moremo z gotovostjo trditi, kakšna je njihova sestava.
Poglej Asteroid in Asteroid tipa M
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Poglej Asteroid in Asteroid tipa S
Asteroidna luna
243 Ida in njena luna Daktil. Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit.
Poglej Asteroid in Asteroidna luna
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Asteroid in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Asteroid in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Asteroid in Astronomska enota
Atonski asteroid
Atonski asteroid ali Atonec je pripadnik skupine Zemlji bližnjih asteroidov, ki imajo veliko polos tirnice manjšo od razdalje med Zemljo in Soncem (astronomska enota).
Poglej Asteroid in Atonski asteroid
Auguste Honoré Charlois
Auguste Honoré Charlois, francoski astronom, * 26. november 1864, † 26. marec 1910.
Poglej Asteroid in Auguste Honoré Charlois
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Asteroid in Barva
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Asteroid in Beseda
Blizuzemeljski asteroid
Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.
Poglej Asteroid in Blizuzemeljski asteroid
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Asteroid in Cerera (pritlikavi planet)
Christian Heinrich Friedrich Peters
Christian Heinrich Friedrich Peters, nemško-ameriški astronom, * 19. september 1813, Koldenbüttel, Schleswig-Holstein, Nemčija (tedaj del Danske), † 18. julij 1890, Clinton, New York, ZDA.
Poglej Asteroid in Christian Heinrich Friedrich Peters
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Asteroid in Elipsa
Ernst Wilhelm Leberecht Tempel
Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, nemški astronom, * 4. december 1821, Niedercunnersdorf, Saška, Nemčija, † 16. marec 1889, Arcetri, Italija.
Poglej Asteroid in Ernst Wilhelm Leberecht Tempel
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Asteroid in Grščina
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.
Poglej Asteroid in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Hermann Mayer Salomon Goldschmidt
Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, nemško-francoski astronom in slikar, * 17. junij 1802, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 26. april 1866, Fontainebleau, Francija.
Poglej Asteroid in Hermann Mayer Salomon Goldschmidt
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Asteroid in Ime
James Craig Watson
James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.
Poglej Asteroid in James Craig Watson
James Ferguson (ameriški astronom)
James Ferguson, ameriški astronom in inženir škotskega rodu, * 31. avgust 1797, grofija Perthshire, Škotska, † 26. september 1867, Washington, ZDA.
Poglej Asteroid in James Ferguson (ameriški astronom)
Jean Chacornac
Jean Chacornac, francoski astronom, * 21. junij 1823, Lyon, Francija, † 23. september 1873, Lyon.
Poglej Asteroid in Jean Chacornac
Johann Palisa
Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.
Poglej Asteroid in Johann Palisa
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Asteroid in Jupiter
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Asteroid in Kamnina
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Asteroid in Karbonat
Karl Ludwig Hencke
Karl Ludwig Hencke, nemški ljubiteljski astronom, * 8. april 1793, Driesen, Brandenburg (sedaj Drezdenko, Poljska), † 21. september 1866, Marienwerder, Prusija, (sedaj Kwidzyn, Poljska).
Poglej Asteroid in Karl Ludwig Hencke
Karl Theodor Robert Luther
Karl Theodor Robert Luther, nemški astronom, * 16. april 1822, Schweidnitz, Šlezija (danes Świdnica, Poljska), † 15. februar 1900, Düsseldorf, Nemčija.
Poglej Asteroid in Karl Theodor Robert Luther
Kentaver
Kip kentavra, ki na hrbtu nosi nimfo Kentáver (grško Κένταυροι: Kéntauroi) je v grški mitologiji bajeslovno bitje, ki je pol človek, pol konj (ima konjski trup, ter človeški torzo in glavo).
Poglej Asteroid in Kentaver
Kentaver (planetoid)
Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.
Poglej Asteroid in Kentaver (planetoid)
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Asteroid in Kilometer
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Asteroid in Komet
Komet Shoemaker-Levy 9
Slika kometa, ki jo je posnel Hubblov vesoljski daljnogled (HST) 17. maja 1994. Komet Shoemaker-Levy 9 (SL9, formalno D/1993 F2) je bil komet, ki je leta 1994 trčil v Jupiter in tako omogočil prvo neposredno opazovanje trka dveh teles Sončevega sistema (izvzemši Zemljo).
Poglej Asteroid in Komet Shoemaker-Levy 9
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Asteroid in Kovina
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Asteroid in Kroženje
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Asteroid in Led
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Asteroid in Luna
Mariner 4
Mariner 4 Mariner 4 je bilo naslednje uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnemu vesoljskem Programu Mariner potem, ko je Mariner 2 14. decembra 1962 uspešno preletel planet Venero.
Poglej Asteroid in Mariner 4
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Asteroid in Mars
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej Asteroid in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Asteroid in Mednarodna astronomska zveza
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Poglej Asteroid in Meteoroid
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Asteroid in Meter
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Asteroid in Mikroskop
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Asteroid in Milijon
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Asteroid in Naravni satelit
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Asteroid in NASA
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Asteroid in Nebesno telo
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Asteroid in Neptun
Norman Robert Pogson
Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.
Poglej Asteroid in Norman Robert Pogson
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Asteroid in Odboj
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Asteroid in Osončje
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Asteroid in Ozračje
Paul Henry in Prosper Henry
Paul Henry (levo) in Prosper Henry (desno) Brata Paul Henry in Prosper Henry sta bila francoska astronoma in optika.
Poglej Asteroid in Paul Henry in Prosper Henry
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Asteroid in Planet
Planetoid
Planetoid (podoben planetu) se nanaša na majhna nebesna telesa z določenimi lastnostmi planetov ali pritlikavih planetov.
Poglej Asteroid in Planetoid
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Asteroid in Plinasti orjak
Pomeni imen asteroidov
Opisi pomenov imen imenovanih asteroidov (malih planetov) so do številke 10000 razdeljeni v skupine po 500, nato pa v skupine po 1000 asteroidov, od številke 100.000 dalje pa v skupine po 10.000 asteroidov.
Poglej Asteroid in Pomeni imen asteroidov
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Asteroid in Premer
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Poglej Asteroid in Pritlikavi planet
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Asteroid in Saturn
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Asteroid in Sekunda
Seznam asteroidov
Seznam asteroidov je krovni seznam.
Poglej Asteroid in Seznam asteroidov
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej Asteroid in Silikat
Sir (naziv)
Sir tudi je naziv vitezov in baronetov v Združenem kraljestvu.
Poglej Asteroid in Sir (naziv)
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Asteroid in Sonce
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Asteroid in Spekter
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Asteroid in Spektralna črta
Središče za male planete
Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).
Poglej Asteroid in Središče za male planete
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Asteroid in Svetloba
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Asteroid in Taksonomija
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Asteroid in Telo
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Asteroid in Tir
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Asteroid in Trdnina
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Poglej Asteroid in Trk
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Asteroid in Trojanska vojna
Trojanski asteroid
Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.
Poglej Asteroid in Trojanski asteroid
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Asteroid in Ura
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Asteroid in Uran (planet)
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Asteroid in Vesoljska sonda
Walter Alvarez
Walter Alvarez, ameriški geolog in geofizik, * 3. oktober 1940, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Asteroid in Walter Alvarez
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Asteroid in William Herschel
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Asteroid in Začasno označevanje nebesnih teles
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Asteroid in Zemlja
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Poglej Asteroid in Zodiak
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Asteroid in Zvezda
1000 (število)
1000 (tisoč) je naravno število, za katero velja 1000.
Poglej Asteroid in 1000 (število)
14. februar
14.
Poglej Asteroid in 14. februar
1781
1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Asteroid in 1781
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Asteroid in 18. stoletje
1801
1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Asteroid in 1801
1802
1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Asteroid in 1802
1807
1807 (MDCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Asteroid in 1807
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Asteroid in 1830
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Asteroid in 1840
1862 Apolon
1862 Apolon (mednarodno ime 1862 Apollo) je asteroid tipa Q. Odkril ga je Karl Wilhelm Reinmuth v letu 1932.
Poglej Asteroid in 1862 Apolon
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Asteroid in 1891
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Asteroid in 1898
1930.
1930. je četrto desetletje v 20. stoletju med letoma 1930 in 1939.
Poglej Asteroid in 1930.
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Asteroid in 1937
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Asteroid in 1975
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Asteroid in 1994
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Asteroid in 1998
2 Palas
2 Palas (mednarodno ime 2 Pallas; pal'-us) je bil drugi odkriti asteroid.
Poglej Asteroid in 2 Palas
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Asteroid in 20. stoletje
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Asteroid in 2001
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Asteroid in 2003
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Asteroid in 2004
28. oktober
28.
Poglej Asteroid in 28. oktober
3 Juno
3 Juno (mednarodno ime je tudi 3 Juno) je tretji odkriti asteroid in eden največjih asteroidov glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Asteroid in 3 Juno
323 Brucija
323 Brucija (mednarodno ime 323 Brucia) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Asteroid in 323 Brucija
334 Chicago
334 Chicago (mednarodno ime je tudi 334 Chicago) je precej velik asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Asteroid in 334 Chicago
4 Vesta
4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.
Poglej Asteroid in 4 Vesta
433 Eros
Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.
Poglej Asteroid in 433 Eros
6 Heba
6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Asteroid in 6 Heba