Hitreje kot brskalnik!
53 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronomska enota, Boginja, Carl Friedrich Gauss, Cerera (pritlikavi planet), Dan, Ekliptični koordinatni sistem, Geometrični albedo, Giga, Grščina, Grška mitologija, H hondrit, Heba, IIE železov meteorit, Julijanski dan, Julijansko leto, Juventas, Karl Ludwig Hencke, Kelvin, Kilogram, Kirkwoodova vrzel, Kotna stopinja, Luna, Mars, Meteorit, Meter, Nagib vrtilne osi, Navadni hondrit, Navidezni sij, Okultacija, Opozicija (astronomija), Poimenovanje astronomskih teles, Rimska mitologija, Sekularna resonanca, Spekter, Svetlobna krivulja, Tir, Titan (luna), Vzvratno gibanje, Zemlja, Zvezda, 1. julij, 1847, 1977, 2 Palas, 2005, 26. november, 4 Vesta, ..., 5 Astreja, 5. marec, 7 Iris. Razširi indeks (3 več) »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: 6 Heba in Asteroid · Poglej več »
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Novo!!: 6 Heba in Asteroid tipa S · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: 6 Heba in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: 6 Heba in Astronomska enota · Poglej več »
Boginja
Cerere, rimske boginje poljedelstva Bogínja je žensko božanstvo oziroma božansko bitje.
Novo!!: 6 Heba in Boginja · Poglej več »
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: 6 Heba in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: 6 Heba in Cerera (pritlikavi planet) · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 6 Heba in Dan · Poglej več »
Ekliptični koordinatni sistem
Definicija ekliptičnih koordinat (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.
Novo!!: 6 Heba in Ekliptični koordinatni sistem · Poglej več »
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Novo!!: 6 Heba in Geometrični albedo · Poglej več »
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Novo!!: 6 Heba in Giga · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: 6 Heba in Grščina · Poglej več »
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Novo!!: 6 Heba in Grška mitologija · Poglej več »
H hondrit
H5 hondrit Dar Bou Nali Južnem Maroku H hondrit (tudi bronzitni hondrit) je vrsta navadnih kamnitih hondritov.
Novo!!: 6 Heba in H hondrit · Poglej več »
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Novo!!: 6 Heba in Heba · Poglej več »
IIE železov meteorit
IIE železov meteorit je vrsta kovinskega meteorita.
Novo!!: 6 Heba in IIE železov meteorit · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: 6 Heba in Julijanski dan · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: 6 Heba in Julijansko leto · Poglej več »
Juventas
Juventas (latinsko Iuventas) je bila v rimski mitologiji boginja mladostne moči.
Novo!!: 6 Heba in Juventas · Poglej več »
Karl Ludwig Hencke
Karl Ludwig Hencke, nemški ljubiteljski astronom, * 8. april 1793, Driesen, Brandenburg (sedaj Drezdenko, Poljska), † 21. september 1866, Marienwerder, Prusija, (sedaj Kwidzyn, Poljska).
Novo!!: 6 Heba in Karl Ludwig Hencke · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: 6 Heba in Kelvin · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: 6 Heba in Kilogram · Poglej več »
Kirkwoodova vrzel
velike polosi. Kirkwoodova vrzél je vrzel (zmanjšano število) v porazdelitvi asteroidov po večji polosi (ali po obhodni dobi) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: 6 Heba in Kirkwoodova vrzel · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: 6 Heba in Kotna stopinja · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: 6 Heba in Luna · Poglej več »
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Novo!!: 6 Heba in Mars · Poglej več »
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Novo!!: 6 Heba in Meteorit · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: 6 Heba in Meter · Poglej več »
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Novo!!: 6 Heba in Nagib vrtilne osi · Poglej več »
Navadni hondrit
Navadni hondrit (tudi O hondrit) je zelo številna vrsta kamnitih hondritov, Med vsemi zaznanimi hondriti je 87% navadnih hondritov.
Novo!!: 6 Heba in Navadni hondrit · Poglej več »
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Novo!!: 6 Heba in Navidezni sij · Poglej več »
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.
Novo!!: 6 Heba in Okultacija · Poglej več »
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Novo!!: 6 Heba in Opozicija (astronomija) · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: 6 Heba in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Novo!!: 6 Heba in Rimska mitologija · Poglej več »
Sekularna resonanca
Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance.
Novo!!: 6 Heba in Sekularna resonanca · Poglej več »
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Novo!!: 6 Heba in Spekter · Poglej več »
Svetlobna krivulja
ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.
Novo!!: 6 Heba in Svetlobna krivulja · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: 6 Heba in Tir · Poglej več »
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Novo!!: 6 Heba in Titan (luna) · Poglej več »
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Novo!!: 6 Heba in Vzvratno gibanje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: 6 Heba in Zemlja · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: 6 Heba in Zvezda · Poglej več »
1. julij
1.
Novo!!: 6 Heba in 1. julij · Poglej več »
1847
1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 6 Heba in 1847 · Poglej več »
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 6 Heba in 1977 · Poglej več »
2 Palas
2 Palas (mednarodno ime 2 Pallas; pal'-us) je bil drugi odkriti asteroid.
Novo!!: 6 Heba in 2 Palas · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 6 Heba in 2005 · Poglej več »
26. november
26.
Novo!!: 6 Heba in 26. november · Poglej več »
4 Vesta
4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.
Novo!!: 6 Heba in 4 Vesta · Poglej več »
5 Astreja
5 Astreja (mednarodno ime 5 Astraea,: Astraía) je velik asteroid glavnega asteroidnega pasu.
Novo!!: 6 Heba in 5 Astreja · Poglej več »
5. marec
5.
Novo!!: 6 Heba in 5. marec · Poglej več »
7 Iris
7 Iris (starogrško: Íris) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: 6 Heba in 7 Iris · Poglej več »
