Kazalo
45 odnosi: Albit, Aluminij, Ametist, Amfibol, Anortit, Azbest, Cirkon, Ester, Evropska unija, Gel, Granat, Hemimorfit, Ion, Ionski izmenjevalec, Kalcedon, Kaolinit, Katalizator, Kation, Keramika, Kianit, Kovina, Kremen, Krizotil, Labradorit, Lojevec, Mineralogija, Muskovit, Natrijev karbonat, Olivin, Opal, Ortoklaz, Pirofilit, Piroksen, Porcelan, Sljuda, Smaragd, Sodalit, Sol, Steklo, Tetraeder, Topaz, Tremolit, Turmalin, Voda, William Lawrence Bragg.
Albit
Albit je natrijev alumosilikat s kemijsko formulo NaAlSi3O8, ki spada v podskupino tektosilikatov in razred živcev.
Poglej Silikat in Albit
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Silikat in Aluminij
Ametist
Ametist Ametist je poldrag kamen vijoličaste barve.
Poglej Silikat in Ametist
Amfibol
Amfibol (edenit) iz Bancrofta, Hastings County, Ontario, Kanada;velikost vzorca: 2,2 × 1,9 × 1,1 cm Struktura amfibolov: dvojna veriga tetraedrov SiO4 Amfiboli so pomembna skupina kamninotvornih, običajno temno obarvanih inosilikatnih mineralov.
Poglej Silikat in Amfibol
Anortit
Anortit ja kalcijev končni člen niza trdnih raztopin plagioklaznih glinencev s kemijsko formulo CaAl2Si2O8.
Poglej Silikat in Anortit
Azbest
Azbést je skupno ime šestih naravnih silikatnih mineralov, ki se uporabljajo v komercialne namene zaradi svojih fizikalnih lastnosti.
Poglej Silikat in Azbest
Cirkon
Cirkon in njegova rumena različica hiacint sta cirkonijeva silikatna minerala, ki spadata med neosilikate.
Poglej Silikat in Cirkon
Ester
Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).
Poglej Silikat in Ester
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Silikat in Evropska unija
Gel
Silikagel. Gél je poltrden ali trden sistem, v katerem neka snov ali snovi tvorijo ogrodje oz.
Poglej Silikat in Gel
Granat
Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.
Poglej Silikat in Granat
Hemimorfit
Hemimorfit je cinkov silikatni mineral s kemijsko formulo Zn4Si2O7(OH)2•H2O, ki se je skupaj s smitsonitom od nekdaj kopal v zgornjih slojih cinkovih in svinčevih rudišč.
Poglej Silikat in Hemimorfit
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Silikat in Ion
Ionski izmenjevalec
Ionski izmenjevalec je po obliki navadno zrnata snov, ki iz vode izbirno veže določene ione ter vanjo hkrati sprošča enake množine drugih ionov.
Poglej Silikat in Ionski izmenjevalec
Kalcedon
Kalcedon je mineral, kriptokristal, ki je nastal z medsebojnim vraščanjem kristalov minerala kamene strele in moganita.
Poglej Silikat in Kalcedon
Kaolinit
Kaolinit je alumosilikatni mineral s kemijsko formulo Al2Si2O5(OH)4.
Poglej Silikat in Kaolinit
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Silikat in Katalizator
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Poglej Silikat in Kation
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Silikat in Keramika
Kianit
Kianit (iz grškega: κύανος – temno moder) je značilno moder aluminijev silikatni mineral, ki se nahaja predvsem v metamorfnih pegmatitih bogatih z aluminijem in/ali sedimentnih kamninah.
Poglej Silikat in Kianit
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Silikat in Kovina
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Silikat in Kremen
Krizotil
Krizotil ali beli azbest je najbolj pogosta oblika azbesta,Asbestos.
Poglej Silikat in Krizotil
Labradorit
Labradorit je tektosilikatni mineral iz družine glinencev s kemijsko formulo ((Ca,Na)(Al,Si)4O8).
Poglej Silikat in Labradorit
Lojevec
Lójevec je magnezijev silikat hidroksid s kemijsko formulo H2Mg3(SiO3)4 ali Mg3Si4O10(OH)2.
Poglej Silikat in Lojevec
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Poglej Silikat in Mineralogija
Muskovit
Muskovit ali kalijeva sljuda, tudi mačje srebro ali zlato ter rusko ali moskovsko steklo je kalijev aluminijev silikat s kemijsko formulo KAl2(AlSi3O10)(F,OH)2 ali (KF)2(Al2O3)3(SiO2)6(H2O).
Poglej Silikat in Muskovit
Natrijev karbonat
Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.
Poglej Silikat in Natrijev karbonat
Olivin
Mineral olivin je magnezijev - železov silikat s formulo (Mg,Fe)2SiO4 v kateri vsebnost magnezija in železa niha med dvema skrajnima članoma vrste: forsterit (bogat na Mg) in fajalit (bogat na Fe).
Poglej Silikat in Olivin
Opal
Opal je poldragi kamen, amorfna oblika kremenice, ki vsebuje različne količine vode.
Poglej Silikat in Opal
Ortoklaz
Ortoklaz, alkalni glinenec, kalijev glinenec ali valencianit je tektosilikatni mineral s kemijsko formulo KAlSi3O8 in pomembna sestavina magmatskih kamnin.
Poglej Silikat in Ortoklaz
Pirofilit
Pirofilit je listast aluminijev hidroksi silikat s kemijsko furmulo Al2Si4O10(OH)2.
Poglej Silikat in Pirofilit
Piroksen
ZDA) v katerem so ortopiroksen (črn), diopsid, ki vsebuje krom (svetko zelen) in prevladujoči olivin (rumeno zelen), ki je značilen za peridotite; finozrnata siva kamnina je bazalt. Pirokseni so skupina pomembnih kamninotvornih inosilikatnih mineralov, ki se pojavljajo v mnogih magmatskih in metamorfnih kamninah.
Poglej Silikat in Piroksen
Porcelan
Čajni servis iz porcelana Porcelan je vrsta trde pol-prozorne keramike po navadi pečene na višji temperaturi kot je glazirana lončena posoda ali lončevina.
Poglej Silikat in Porcelan
Sljuda
Sljuda v luskah Sljuda je skupina naravnih dvoosnih filosilikatnih mineralov, katerih kemijska sestava vsebuje silikate kalija, magnezija ali aluminija.
Poglej Silikat in Sljuda
Smaragd
Smaragd (Be3Al2(SiO3)6) je drag kamen, zeleni različek berila.
Poglej Silikat in Smaragd
Sodalit
Sodalit, je poldrag kamen temno modre, črne, zelene ali rumene barve s svetlo modrimi in belimi črtami.
Poglej Silikat in Sodalit
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Silikat in Sol
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Silikat in Steklo
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Silikat in Tetraeder
Topaz
topaz Topaz je mineral in poldragi kamen s kemično formulo Al2SiO4(F,OH)2.
Poglej Silikat in Topaz
Tremolit
Tremolit je mineral iz amfibolske skupine silikatnih mineralov s sestavo Ca2Mg52.
Poglej Silikat in Tremolit
Turmalin
Turmalini predstavljajo skupino kristalnih raztopin.
Poglej Silikat in Turmalin
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Silikat in Voda
William Lawrence Bragg
Sir William Lawrence Bragg, FRS, avstralski fizik, * 31. marec 1890, Adelaide, Južna Avstralija, Avstralija, † 1. julij 1971, Waldringford pri Ipswichu, grofija Suffolk, Anglija.
Poglej Silikat in William Lawrence Bragg