Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Steklo

Index Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

160 odnosi: Alkalijska kovina, Aluminij, Aluminijev oksid, Angleščina, Antični Rim, Apnenec, Art nouveau, Azija, Železna doba, Železo, Železov(II) oksid, Žveplo, Češka, Baker, Barij, Barijev oksid, Benetke, Berilij, Beton, Bor (element), Borov trioksid, Bronasta doba, Cerij, Chartres, Cink, Cinkov oksid, Cirkonij, Daljnogled, Diamant, Dielektrik z izgubami, Difuzija, Dolenjski list, Dušik, Električna prevodnost, Električni izolator, Elektron, Elektronegativnost, Entalpija, Entropija (klasična termodinamika), Fajansa, Fazni prehod, Fiberglas, Florida, Fluor, Fresnelove enačbe, Fulgurit, Germanij, Germanijev(IV) oksid, Germanski jeziki, Gostota, ..., Gotika, Hrvaška, Influenčna konstanta, Infrardeče valovanje, Integrirano vezje, Ion, Ionska vez, Ionski polmer, Jeklo, Kalcij, Kalcijev oksid, Kalij, Kalijev oksid, Kamen, Kamena doba, Kemična vez, Kemikalija, Keramika, Kisik, Kislina, Kitajska, Koloid, Korozija, Kositer, Kovalentna vez, Kovina, Kremen, Kremenčevo steklo, Kristal, Kristalizacija, Kristalna struktura, Krom, Kronsko steklo, Lantan, Leča (optika), Litij, Ljubljana, Lom svetlobe, Lomni količnik, Magnezij, Magnezijev oksid, Mangan, Manganov dioksid, Maribor, Meteor, Mezopotamija, Molekula, Narodni urad za standarde in tehnologijo, Natrij, Natrijev karbonat, Natrijev selenit, Nemčija, Nemščina, Novo mesto, Obsidian, Odboj, Odbojni zakon, Oglje, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Oksid, Optično vlakno, Optika, Platina, Pohorje, Polimer, Porcelan, Površinska napetost, Premog, Prizma, Prostornina, Radioaktivnost, Raztopina, Renesansa, Rimski imperij, Sava, Savinja, Selenov dioksid, Silicij, Silicijev dioksid, Sipanje, Sirija, Sol, Sotla, Srednji vek, Stari Egipt, Steklarna Hrastnik, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Stolnica v Gloucestru, Strela, Svinčev(II) oksid, Svinec, Tališče, Tekočina, Temperaturni koeficient, Termoplast, Titan (element), Topilo, Toplotna kapaciteta, Torij, Trdnost, Trier, Ultravijolično valovanje, Van der Waalsova sila, Viskoznost, Vodikova vez, Zemljoalkalijska kovina, Zlato, Zlitina. Razširi indeks (110 več) »

Alkalijska kovina

Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.

Novo!!: Steklo in Alkalijska kovina · Poglej več »

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Novo!!: Steklo in Aluminij · Poglej več »

Aluminijev oksid

Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.

Novo!!: Steklo in Aluminijev oksid · Poglej več »

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Novo!!: Steklo in Angleščina · Poglej več »

Antični Rim

Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.

Novo!!: Steklo in Antični Rim · Poglej več »

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Novo!!: Steklo in Apnenec · Poglej več »

Art nouveau

Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.

Novo!!: Steklo in Art nouveau · Poglej več »

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Novo!!: Steklo in Azija · Poglej več »

Železna doba

Železna doba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.

Novo!!: Steklo in Železna doba · Poglej več »

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Novo!!: Steklo in Železo · Poglej več »

Železov(II) oksid

Železov(II) oksid ali fero oksid je eden od železovih oksidov s formulo FeO.

Novo!!: Steklo in Železov(II) oksid · Poglej več »

Žveplo

Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.

Novo!!: Steklo in Žveplo · Poglej več »

Češka

Češka (češko Česko), uradno Češka republika (češko Česká republika), je celinska država v srednji Evropi, ki meji na Nemčijo na zahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Novo!!: Steklo in Češka · Poglej več »

Baker

right Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.

Novo!!: Steklo in Baker · Poglej več »

Barij

Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.

Novo!!: Steklo in Barij · Poglej več »

Barijev oksid

Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.

Novo!!: Steklo in Barijev oksid · Poglej več »

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto).

Novo!!: Steklo in Benetke · Poglej več »

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Novo!!: Steklo in Berilij · Poglej več »

Beton

Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.

Novo!!: Steklo in Beton · Poglej več »

Bor (element)

Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in atomsko število 5.

Novo!!: Steklo in Bor (element) · Poglej več »

Borov trioksid

Borov trioksid ali diborov trioksid je kemijska spojina s formulo B2O3. Je bela amorfna trdnina, ki po dolgotrajnem žarenju kristalizira. Spada med snovi, ki najteže kristalizirajo. Za steklast borov trioksid (g-B2O3) se domneva, da je zgrajen iz šestčlenskih obročev, v katerih se izmenjujejo trojno koordinirani borovi in dvojno kooordinirani kisikovi atomi. Domneva je sporna, ker ni do sedaj nihče predlagal modela steklastega borovega trioksida z velikim številom šestčlenskih obročev in pravo gostoto. Zgleda, da je v zgradbo vključenih tudi nekaj trikotnikov BO3, še bolj verjetno pa spojina polimerizira v trakove in ploščice. Kristalna oblika borovega trioksida (α-B2O3) je zgrajena izključno iz trikotnikov BO3. Ta trigonalna, kremenu podobna struktura, je pri tlaku 9,5 GPa podvržena cezitu podobni pretvorbi v monoklinski β-B2O3.

Novo!!: Steklo in Borov trioksid · Poglej več »

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Novo!!: Steklo in Bronasta doba · Poglej več »

Cerij

Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.

Novo!!: Steklo in Cerij · Poglej več »

Chartres

Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.

Novo!!: Steklo in Chartres · Poglej več »

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Novo!!: Steklo in Cink · Poglej več »

Cinkov oksid

Cinkov oksid je anorganska spojina s kemijsko formulo ZnO.

Novo!!: Steklo in Cinkov oksid · Poglej več »

Cirkonij

Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.

Novo!!: Steklo in Cirkonij · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Steklo in Daljnogled · Poglej več »

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Novo!!: Steklo in Diamant · Poglej več »

Dielektrik z izgubami

Dieléktrik z izgúbami imenujemo dielektrik, katerega električna prevodnost ni neskončno majhna.

Novo!!: Steklo in Dielektrik z izgubami · Poglej več »

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Novo!!: Steklo in Difuzija · Poglej več »

Dolenjski list

Dolenjski list je časopis, ki izhaja tedensko.

Novo!!: Steklo in Dolenjski list · Poglej več »

Dušik

Dušík (latinsko nitrogenium) je kemični element v periodnem sistemu s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Steklo in Dušik · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Novo!!: Steklo in Električna prevodnost · Poglej več »

Električni izolator

Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.

Novo!!: Steklo in Električni izolator · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Steklo in Elektron · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Novo!!: Steklo in Elektronegativnost · Poglej več »

Entalpija

Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.

Novo!!: Steklo in Entalpija · Poglej več »

Entropija (klasična termodinamika)

Entropíja je termodinamična količina, ki si jo telesa izmenjujejo, ko izmenjujejo toploto.

Novo!!: Steklo in Entropija (klasična termodinamika) · Poglej več »

Fajansa

Krožnik iz Faenze, poslikan s tradicionalnim vzorcem Fajansa (iz francoskega faïence), je vrsta svetle keramike, prevlečene z belo svinčevo-kositrno glazuro, primerno za poslikavanje, ki so jo francosko govoreči uporabniki sprva povezovali z mestom Faenza pri Raveni v osrednji Italiji, od koder so jo uvažali.

Novo!!: Steklo in Fajansa · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Novo!!: Steklo in Fazni prehod · Poglej več »

Fiberglas

Fiberglas (ang. glass-reinforced plastic - GRP ali GFRP, nem. Glasfaserverstärkter Kunststoff - GFK) je lahek in močan kompozitni material - sestavljen je iz plastike (polimer), ki je ojačana s steklenimi vlakni.

Novo!!: Steklo in Fiberglas · Poglej več »

Florida

Flórida je južna zvezna država v ZDA.

Novo!!: Steklo in Florida · Poglej več »

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, njegovo atomsko število pa je 9.

Novo!!: Steklo in Fluor · Poglej več »

Fresnelove enačbe

Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.

Novo!!: Steklo in Fresnelove enačbe · Poglej več »

Fulgurit

Fulgurit iz Okechoobeeja, Florida Fulguriti (iz latinskega fulgur – blisk, strela) so različni mineraloidni lešatelieriti.

Novo!!: Steklo in Fulgurit · Poglej več »

Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.

Novo!!: Steklo in Germanij · Poglej več »

Germanijev(IV) oksid

Germanijev(IV) oksid, germanijev dioksid ali germanijev oksid je anorganska spojina s formulo GeO2.

Novo!!: Steklo in Germanijev(IV) oksid · Poglej več »

Germanski jeziki

Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.

Novo!!: Steklo in Germanski jeziki · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Steklo in Gostota · Poglej več »

Gotika

stolnice v Reimsu, Francija Sveti Bernhard iz Clairvauxa Simone Martini Les Très Riches Heures du duc de Berry Giotto, Sveti Joahim Giovanni Pisano Stolnica v Burgosu Stolnica svetega Petra, Malmö, Švedska Canterburyjska stolnica La Sainte Chapelle, Pariz Opat Suger Stolnica Notre-Dame v Parizu Hans Multscher Veit Stoss, Krakov Gotika ali gotski slog je evropski umetnostni slog.

Novo!!: Steklo in Gotika · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Steklo in Hrvaška · Poglej več »

Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Novo!!: Steklo in Influenčna konstanta · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: Steklo in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Integrirano vezje

Čip pod mikroskopom Integrirano vezje (tudi čip) je mikrovezje, sestavljeno iz množice elektronskih elementov, ki so na skupnem substratu iz polprevodniškega materiala med seboj povezani v električno vezje.

Novo!!: Steklo in Integrirano vezje · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Novo!!: Steklo in Ion · Poglej več »

Ionska vez

Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.

Novo!!: Steklo in Ionska vez · Poglej več »

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Novo!!: Steklo in Ionski polmer · Poglej več »

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Novo!!: Steklo in Jeklo · Poglej več »

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Novo!!: Steklo in Kalcij · Poglej več »

Kalcijev oksid

Kalcijev oksid (CaO) je bela, jedka, alkalna in kristalinična anorganska spojina.

Novo!!: Steklo in Kalcijev oksid · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Novo!!: Steklo in Kalij · Poglej več »

Kalijev oksid

Kalijev oksid je anorganska spojina s formulo K2O.

Novo!!: Steklo in Kalijev oksid · Poglej več »

Kamen

Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.

Novo!!: Steklo in Kamen · Poglej več »

Kamena doba

Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).

Novo!!: Steklo in Kamena doba · Poglej več »

Kemična vez

Kemična vez ali vez je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Novo!!: Steklo in Kemična vez · Poglej več »

Kemikalija

Kemikalija oz.

Novo!!: Steklo in Kemikalija · Poglej več »

Keramika

Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.

Novo!!: Steklo in Keramika · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Steklo in Kisik · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Novo!!: Steklo in Kislina · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Novo!!: Steklo in Kitajska · Poglej več »

Koloid

Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.

Novo!!: Steklo in Koloid · Poglej več »

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Novo!!: Steklo in Korozija · Poglej več »

Kositer

Kosíter je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sn in atomsko število 50.

Novo!!: Steklo in Kositer · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Novo!!: Steklo in Kovalentna vez · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Novo!!: Steklo in Kovina · Poglej več »

Kremen

Prelomljeni kremen Krémen (tudi kremenják, kremeníca in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd drag oziroma okrasni mineral, ki ima trdoto 7.

Novo!!: Steklo in Kremen · Poglej več »

Kremenčevo steklo

Kremenčevo steklo (tudi flintovo steklo iz angleške besede flint, kar pomeni kremen, tudi svinčevo steklo) je steklo s precej visoko vsebnostjo svinčevega oksida.

Novo!!: Steklo in Kremenčevo steklo · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Novo!!: Steklo in Kristal · Poglej več »

Kristalizacija

Kristalizacija je oblikovanje trdnih delcev v homogeni fazi: v plinu, v talini ali raztopini.

Novo!!: Steklo in Kristalizacija · Poglej več »

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Novo!!: Steklo in Kristalna struktura · Poglej več »

Krom

Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.

Novo!!: Steklo in Krom · Poglej več »

Kronsko steklo

Kronsko steklo je vrsta stekla, ki se uporablja za izdelavo leč in ostalih optičnih naprav.

Novo!!: Steklo in Kronsko steklo · Poglej več »

Lantan

Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.

Novo!!: Steklo in Lantan · Poglej več »

Leča (optika)

Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.

Novo!!: Steklo in Leča (optika) · Poglej več »

Litij

Lítij (latinsko lithium) je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.

Novo!!: Steklo in Litij · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine, najbolj naseljene občine v Sloveniji.

Novo!!: Steklo in Ljubljana · Poglej več »

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Novo!!: Steklo in Lom svetlobe · Poglej več »

Lomni količnik

Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med fazno hitrostjo razširjanja elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru c in 1 fizikalna škrbina Kategorija:Optika Kategorija:Brezrazsežne količine.

Novo!!: Steklo in Lomni količnik · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Novo!!: Steklo in Magnezij · Poglej več »

Magnezijev oksid

Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku.

Novo!!: Steklo in Magnezijev oksid · Poglej več »

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Novo!!: Steklo in Mangan · Poglej več »

Manganov dioksid

Manganov dioksid s sistematičnim imenom manganov(IV) oksid, znan tudi kot rjavi manganovec, je anorganska spojina s kemijsko formulo MnO2.

Novo!!: Steklo in Manganov dioksid · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in središče Mestne občine Maribor.

Novo!!: Steklo in Maribor · Poglej več »

Meteor

Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu meteoroida v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.

Novo!!: Steklo in Meteor · Poglej več »

Mezopotamija

Mezopotámija (iz starogrškega Μεσοποταμία – dežela med rekama, medrečje, arabsko بلاد الرافدين‎, perzijsko میانرودان‎, sirsko ܒܝܬ ܢܗܪܝܢ - hiša rek) je aluvijalna ravnina med rekama Evfrat in Tigris.

Novo!!: Steklo in Mezopotamija · Poglej več »

Molekula

Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Steklo in Molekula · Poglej več »

Narodni urad za standarde in tehnologijo

200px NIST ali Narodni urad za standarde in tehnologijo (National Institute of Standards and Technology) je agencija Ministrstva za trgovino Združenih držav Amerike.

Novo!!: Steklo in Narodni urad za standarde in tehnologijo · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Novo!!: Steklo in Natrij · Poglej več »

Natrijev karbonat

Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja. Ima alkalen okus in tvori zelo bazične vodne raztopine. V gospodinjstvih se uporablja za pranje in mehčanje vode. Kot živilo ima oznako E 500. Naravni vir natrijevega karbonata so depoziti v natronskih jezerih v vzhodni Afriki, Turčiji in Severni Ameriki in pepel z natrijem bogatih rastlin. Industrijsko se proizvaja iz kuhinjske soli (NaCl) in apnenca (CaCO3) po Solvayevem postopku.

Novo!!: Steklo in Natrijev karbonat · Poglej več »

Natrijev selenit

Natrijev selenit je anorganska spojina s formulo Na2SeO3.

Novo!!: Steklo in Natrijev selenit · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Steklo in Nemčija · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Steklo in Nemščina · Poglej več »

Novo mesto

Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji z 22.415 prebivalci, prestolnica Dolenjske ter središče mestne občine Novo mesto in rimskokatoliške Škofije Novo mesto.

Novo!!: Steklo in Novo mesto · Poglej več »

Obsidian

Obsidian je vulkansko steklo, ki nastane, kadar se felzična lava ohladi tako hitro, da minerali ne morejo izkristaliti.

Novo!!: Steklo in Obsidian · Poglej več »

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Novo!!: Steklo in Odboj · Poglej več »

Odbojni zakon

Odbójni zákon opisuje obnašanje valovanja pri odboju na meji sredstev z različnima hitrostma valovanja.

Novo!!: Steklo in Odbojni zakon · Poglej več »

Oglje

Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.

Novo!!: Steklo in Oglje · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (latinsko carbonium) je kemični element s simbolom C in vrstnim številom 6.

Novo!!: Steklo in Ogljik · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin(zgornje vrelišče je narobe) s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Steklo in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ognjenik

Javi v Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkan) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Novo!!: Steklo in Ognjenik · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Novo!!: Steklo in Oksid · Poglej več »

Optično vlakno

Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.

Novo!!: Steklo in Optično vlakno · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Novo!!: Steklo in Optika · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Novo!!: Steklo in Platina · Poglej več »

Pohorje

Boč v ozadju Cerkev sv. ArehaPredalpsko hribovje ali Pohorje je pogorje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.

Novo!!: Steklo in Pohorje · Poglej več »

Polimer

Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula) sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.

Novo!!: Steklo in Polimer · Poglej več »

Porcelan

Čajni servis iz porcelana Porcelan je vrsta trde pol-prozorne keramike po navadi pečene na višji temperaturi kot je glazirana lončena posoda ali lončevina.

Novo!!: Steklo in Porcelan · Poglej več »

Površinska napetost

Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.

Novo!!: Steklo in Površinska napetost · Poglej več »

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Novo!!: Steklo in Premog · Poglej več »

Prizma

Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.

Novo!!: Steklo in Prizma · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Steklo in Prostornina · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Novo!!: Steklo in Radioaktivnost · Poglej več »

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Novo!!: Steklo in Raztopina · Poglej več »

Renesansa

Mestna hiša v Poznanu (Poljska) Leonardo da Vinci, Dama s hermelinom, Czartoryski Museum, Krakov Renesánsa (iz francoščine, renaissance, »ponovno rojstvo«) je bilo pomembno kulturno gibanje, ki je v povojih sodobne evropske zgodovine postavilo temelje znanstveni revoluciji in preobrazilo umetnost.

Novo!!: Steklo in Renesansa · Poglej več »

Rimski imperij

Rímski impêrij (tudi Rimsko cesarstvo) označuje starorimsko civilizacijo v stoletjih, ki so sledila reorganizaciji pod vodstvom cesarja Avgusta.

Novo!!: Steklo in Rimski imperij · Poglej več »

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Novo!!: Steklo in Sava · Poglej več »

Savinja

Savinja je levi pritok Save v Sloveniji.

Novo!!: Steklo in Savinja · Poglej več »

Selenov dioksid

Selenov dioksid je anorganska spojina s kemijsko formulo SeO2.

Novo!!: Steklo in Selenov dioksid · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Novo!!: Steklo in Silicij · Poglej več »

Silicijev dioksid

Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.

Novo!!: Steklo in Silicijev dioksid · Poglej več »

Sipanje

Sípanje označuje v fiziki dva pojava.

Novo!!: Steklo in Sipanje · Poglej več »

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Steklo in Sirija · Poglej več »

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Novo!!: Steklo in Sol · Poglej več »

Sotla

Sótla (hrv. Sútla) je reka v vzhodni Sloveniji, mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, levi pritok Save.

Novo!!: Steklo in Sotla · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srédnji vék je zgodovinsko obdobje, ki se je pričelo leta 476 z razpadom Zahodnega rimskega cesarstva (konec starega veka) in se končalo leta 1492 z odkritjem Amerike.

Novo!!: Steklo in Srednji vek · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike s središčem ob spodnjem toku reke Nil na ozemlju sedanjega Egipta.

Novo!!: Steklo in Stari Egipt · Poglej več »

Steklarna Hrastnik

Logotip podjetja (2016) železniško postajo v ospredju) Steklarna leta 2007 Steklarna Hrastnik je delniška družba s sedežem v Hrastniku, ki proizvaja predvsem namizno steklo, specialno stekleno embalažo in steklo za svetila.

Novo!!: Steklo in Steklarna Hrastnik · Poglej več »

Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis

Bazilika Saint-Denis Grobnica Ludvika XVI. in Marije Antoinette Bazilika Saint-Denis (francosko Basilique Saint-Denis) je gotska cerkev v severnem predmestju Pariza Saint-Denisu.

Novo!!: Steklo in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis · Poglej več »

Stolnica v Gloucestru

Stolnica v Gloucestru ali stolnica sv.

Novo!!: Steklo in Stolnica v Gloucestru · Poglej več »

Strela

Udar strele v Eifflov stolp leta 1902 Stréla je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom.

Novo!!: Steklo in Strela · Poglej več »

Svinčev(II) oksid

Svinčev(II) oksid, svinčev oksid ali svinčev monoksid je anorganska spojina s formulo PbO.

Novo!!: Steklo in Svinčev(II) oksid · Poglej več »

Svinec

Svínec (latinsko plumbum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pb in atomsko število 82.

Novo!!: Steklo in Svinec · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Steklo in Tališče · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Novo!!: Steklo in Tekočina · Poglej več »

Temperaturni koeficient

Temperatúrni koeficiênt je izraz za dve sorodni fizikalni količini, ki označujeta, kako se s temperaturo spreminjajo mere telesa.

Novo!!: Steklo in Temperaturni koeficient · Poglej več »

Termoplast

Termoplast (tudi plastomer) je nezamrežen polimerni material sestavljen iz dolgih linearnih ali delno razvejanih polimernih verig, ki so prostorsko vezane s šibkimi molekulskimi ali van der Walsovimi vezmi.

Novo!!: Steklo in Termoplast · Poglej več »

Titan (element)

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.

Novo!!: Steklo in Titan (element) · Poglej več »

Topilo

Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.

Novo!!: Steklo in Topilo · Poglej več »

Toplotna kapaciteta

Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Steklo in Toplotna kapaciteta · Poglej več »

Torij

Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.

Novo!!: Steklo in Torij · Poglej več »

Trdnost

Tŕdnost (1) Odpornost materiala oziroma telesa proti spremembi oblike; trden material nikoli ni ne krhek ne mehak.

Novo!!: Steklo in Trdnost · Poglej več »

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je mesto v Nemčiji ob reki Mozeli, zgrajeno na ostankih rimske Augustaa Treverorum.

Novo!!: Steklo in Trier · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Novo!!: Steklo in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Van der Waalsova sila

Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.

Novo!!: Steklo in Van der Waalsova sila · Poglej več »

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Novo!!: Steklo in Viskoznost · Poglej več »

Vodikova vez

vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).

Novo!!: Steklo in Vodikova vez · Poglej več »

Zemljoalkalijska kovina

Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.

Novo!!: Steklo in Zemljoalkalijska kovina · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Au (iz Egipčanske besede aurum) in atomsko število 79.

Novo!!: Steklo in Zlato · Poglej več »

Zlitina

Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Novo!!: Steklo in Zlitina · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »