Kazalo
23 odnosi: Daljica, Desetstrana prizma, Devetstrana prizma, Dvanajststrana prizma, Enajststrana prizma, Geometrijsko telo, Kocka, Kvader, Mnogokotnik, Optična prizma, Osemstrana prizma, Paralelepiped, Paralelogram, Petstrana prizma, Polieder, Površina, Pravilni mnogokotnik, Pravokotnik, Prostornina, Rob (geometrija), Sedemstrana prizma, Stranica, Tristrana prizma.
- Prizmatoidni poliedri
- Uniformni poliedri
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Prizma in Daljica
Desetstrana prizma
Desetstrana prizma je v geometriji osma v neskončni množici prizem.
Poglej Prizma in Desetstrana prizma
Devetstrana prizma
Devetstrana prizma je v geometriji sedma od neskončne množice prizem.
Poglej Prizma in Devetstrana prizma
Dvanajststrana prizma
Dvanajstrana prizma je v geometriji deseta v neskončni množici prizem.
Poglej Prizma in Dvanajststrana prizma
Enajststrana prizma
Enajststrana prizma je v geometriji ena izmed množice konveksnih prizem.
Poglej Prizma in Enajststrana prizma
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Prizma in Geometrijsko telo
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Prizma in Kocka
Kvader
Kvader Kvader (tudi kuboid) je geometrijsko telo - pokončna prizma, ki ima za osnovno ploskev pravokotnik.
Poglej Prizma in Kvader
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Prizma in Mnogokotnik
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Poglej Prizma in Optična prizma
Osemstrana prizma
Osemstrana prizma je v geometriji šesta v neskončni množici prizem.
Poglej Prizma in Osemstrana prizma
Paralelepiped
Paralelepiped Paralelepipéd (tudi nepravilni heksaeder) je prizma, ki ima za osnovno ploskev paralelogram.
Poglej Prizma in Paralelepiped
Paralelogram
Paralelogram Paralelográm (parāllelos - vzporeden +: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.
Poglej Prizma in Paralelogram
Petstrana prizma
Petstrana prizma je v geometriji prizma s petkotniško osnovno ploskvijo.
Poglej Prizma in Petstrana prizma
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Prizma in Polieder
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Prizma in Površina
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Prizma in Pravilni mnogokotnik
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Prizma in Pravokotnik
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Prizma in Prostornina
Rob (geometrija)
Rob je v geometriji del črte, ki povezuje dve sosednji oglišči v mnogokotniku.
Poglej Prizma in Rob (geometrija)
Sedemstrana prizma
Sedemstrana prizma je peta od neskončne množice konveksnih prizem.
Poglej Prizma in Sedemstrana prizma
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Prizma in Stranica
Tristrana prizma
Tristrana prizma je v geometriji prizma s tremi stranskimi ploskvami.
Poglej Prizma in Tristrana prizma