Kazalo
24 odnosi: Analogija, Antiparalelogram, Diagonala, Dolžina, Geometrijski lik, Kosinusni izrek, Kvadrat (geometrija), Obseg, Paralelepiped, Paralelogram sil, Ploščina, Pravokotnik, Pravokotnost, Ravnina, Razsežnost (vektorski prostor), Romb, Romboid, Simetrala, Skladnost (geometrija), Stranica, Težišče, Teselacija, Trapez, Vzporednost.
- Osnovne oblike
Analogija
Analogija je kognitivni proces prenosa informacije iz konkretnega subjekta na drug konkreten subjekt (podobnost med dvema pojmoma).
Poglej Paralelogram in Analogija
Antiparalelogram
Antiparalelogram. Antiparalelogram (tudi kontraparalelogram ali prekrižani paralelogram) je štirikotnik v katerem sta podobno kot v paralelogramu po dve nesosednji stranici skladni.
Poglej Paralelogram in Antiparalelogram
Diagonala
Šestkotnik z diagonalami Diagonála (tudi prekótnica) je daljica, ki veže dve nesosednji oglišči mnogokotnika ali poliedra.
Poglej Paralelogram in Diagonala
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Paralelogram in Dolžina
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Paralelogram in Geometrijski lik
Kosinusni izrek
Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.
Poglej Paralelogram in Kosinusni izrek
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Paralelogram in Kvadrat (geometrija)
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Paralelogram in Obseg
Paralelepiped
Paralelepiped Paralelepipéd (tudi nepravilni heksaeder) je prizma, ki ima za osnovno ploskev paralelogram.
Poglej Paralelogram in Paralelepiped
Paralelogram sil
Palalelográm síl je v fiziki geometrijski prikaz, kjer z risanjem seštejemo sili ali sile kot vektorje, ki delujejo na masno točko oziroma telo.
Poglej Paralelogram in Paralelogram sil
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Paralelogram in Ploščina
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Paralelogram in Pravokotnik
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Paralelogram in Pravokotnost
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Paralelogram in Ravnina
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Paralelogram in Razsežnost (vektorski prostor)
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Poglej Paralelogram in Romb
Romboid
Dva romboida Romboíd je v ravninski geometriji paralelogram, ki ni niti romb niti pravokotnik niti kvadrat.
Poglej Paralelogram in Romboid
Simetrala
likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.
Poglej Paralelogram in Simetrala
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Paralelogram in Skladnost (geometrija)
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Paralelogram in Stranica
Težišče
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.
Poglej Paralelogram in Težišče
Teselacija
Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).
Poglej Paralelogram in Teselacija
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Poglej Paralelogram in Trapez
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Paralelogram in Vzporednost