Kazalo
27 odnosi: Bicentrični mnogokotnik, Diagonala, Dolžina, Enotski kvadrat, Geometrijski lik, Kot, Mnogokotnik, Newtonova premica, Obseg, Ortodiagonalni štirikotnik, Paralelogram, Planimetrija, Ploščina, Pravilni mnogokotnik, Pravokotnik, Pravokotnost, Razpolovišče, Romb, Skladnost (geometrija), Središče, Stranica, Tangentni štirikotnik, Tetivni štirikotnik, Trapez, Trapezoid, Včrtana krožnica, 4 (število).
- Osnovne oblike
Bicentrični mnogokotnik
Bicentrični ali tetivnotangentni mnogokotnik je v ravninski geometriji konveksni mnogokotnik, če zanj hkrati obstajata očrtana in včrtana krožnica.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Bicentrični mnogokotnik
Diagonala
Šestkotnik z diagonalami Diagonála (tudi prekótnica) je daljica, ki veže dve nesosednji oglišči mnogokotnika ali poliedra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Diagonala
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Dolžina
Enotski kvadrat
realni ravnini. Enôtski kvadrát je v matematiki kvadrat, ki ima dolžino stranic enako 1.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Enotski kvadrat
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Geometrijski lik
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kot
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Mnogokotnik
Newtonova premica
Točke E, K in F ležijo na Newtonovi premici Newtonova prémica ali tudi Newton-Gaussova prémica je v ravninski geometriji premica, ki povezuje razpolovišči diagonal štirikotnika in razpolovišče pridružene diagonale v polnem štirikotniku.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Newtonova premica
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Obseg
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Ortodiagonalni štirikotnik
Paralelogram
Paralelogram Paralelográm (parāllelos - vzporeden +: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Paralelogram
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Planimetrija
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Ploščina
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pravilni mnogokotnik
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pravokotnik
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pravokotnost
Razpolovišče
Razpolovišče daljice s krajiščema (''x1'', ''y1'') in (''x2'', ''y2'') Razpolovíšče je v geometriji srednja točka daljice in je enako oddaljena od obeh njenih krajišč.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Razpolovišče
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Romb
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Skladnost (geometrija)
Središče
Središče (tudi središčna točka, center) je točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu kroga.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Središče
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Stranica
Tangentni štirikotnik
Zgled tangentnega štirikotnika Tangéntni štirikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik za katerega obstaja krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic, oziroma, ki ima včrtano krožnico.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tangentni štirikotnik
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tetivni štirikotnik
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Trapez
Trapezoid
Zgled trapezoida Trapezoíd (ali tudi splošni štirikotnik in nepravilni štirikotnik) je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ni trapez, oziroma, ki nima enakih ali vzporednih stranic.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Trapezoid
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Včrtana krožnica
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Kvadrat (geometrija) in 4 (število)
Glej tudi
Osnovne oblike
Prav tako znan kot Štirjak.