Kazalo
308 odnosi: Abstraktni politop, Alternacija (geometrija), Arhimed, Arhimedsko telo, Army Beta, Šahovnica, Šahovska pravila, Šestkotnik, Šeststrana prizma, Škrat Škrip Škrap, Štirikotnik, Čapka, Četvorka, Babilonska matematika, Bergfrid, Besedni kvadrat, Bicentrični štirikotnik, Bicentrični mnogokotnik, Bikupola (geometrija), Blokus, Borobudur, Calabijev trikotnik, Celični avtomat, Cerkev Santa Maria della Rotonda, Albano Laziale, Christoffel Jacob Bouwkamp, Cliffordov torus, Coxeterjeva grupa, Dekagramska prizma, Deltoid, Desetstrana prizma, Devetstrana prizma, Disfenocingul, Dodekagram, Družina politopov, Duoprizma, Dvanajststrana prizma, Dvojna lunabirotunda, Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder, Dvojno povečana petstrana prizma, Dvojno povečana prisekana kocka, Dvojno povečana tristrana prizma, Elementi (Evklid), Enakokotni mnogokotnik, Enakokraki pravokotni trikotnik, Enakokraki trapez, Enakostranični mnogokotnik, Eneaeder, Eneagramska prizma (9/2), Eneagramska prizma (9/4), Enotski kvadrat, ... Razširi indeks (258 več) »
Abstraktni politop
Kot abstraktni politopi so vsi prikazani štirikotniki enaki. Abstraktni politop je v matematiki struktura – algebrska delno urejena množica, ki se obravnava kot kombinatorična oblika običajnega politopa, če se zanemari mnogo njegovih geometrijskih značilnosti kot so koti, dolžine robov itd.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Abstraktni politop
Alternacija (geometrija)
velikega rombikubooktaedraGlej rdeče in zelene točke, ki se nahajajo na vsakem drugem oglišču. Prirezana kocka nastane z brisanjem množice oglišč v smeri gibanja urinih kazalcev ali v obratni smeri. Alternacija (tudi delna prisekanost in prirezanost ali snubifikacija) je v geometriji postopek, ki se izvaja nad poliedri ali tlakovanji.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Alternacija (geometrija)
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Arhimed
Arhimedsko telo
Rombiikozidodekaeder je eno izmed arhimedskih teles. Arhimedsko telo je visoko simetrični, polpravilni polieder, ki ga sestavlja dva ali več vrst pravilnih mnogokotnikov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Arhimedsko telo
Army Beta
Army Beta je neverbalna dopolnitev Army Alfe, testa, ki ga je sestavil Robert Yerkes s šestimi člani odbora, da bi med prvo svetovno vojno testirali približno 1,5 milijona vojaških novincev v Združenih državah Amerike.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Army Beta
Šahovnica
Šahovnica, imenovana tudi šahovska plošča, šahovska deska ali šahovska tabla, se uporablja pri igranju šaha.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Šahovnica
Šahovska pravila
Cilj šahovske igre je prisiliti nasprotnikovega kralja v položaj, kjer je napaden, nima možnosti za premik in tega ne more preprečiti.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Šahovska pravila
Šestkotnik
Pravilni šestkotnik Čebelje satovje v panju ZDA Vijak z notranjim šestrobnikom (inbus) Mrežna struktura grafena Šéstkótnik ali šesterokótnik ali s tujko heksagón (iz starogrške besede heksagōnos R.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Šestkotnik
Šeststrana prizma
Šeststrana prizma je v geometriji prizma s šestkotniško osnovno ploskvijo.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Šeststrana prizma
Škrat Škrip Škrap
Škrat Škrip Škrap nagaja rad Škrat Škrip Škrap je glavni literarni lik v pravljičnih zgodbah za otroke Škrat Škrip Škrap nagaja rad, ki jih ne napisal Marko Kravos in ilustrirala Alenka Sottler.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Škrat Škrip Škrap
Štirikotnik
Štírikótnik ali četverokótnik ali s tujko tetragon je v geometriji ravninski lik, ki ima štiri stranice in štiri oglišča.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Štirikotnik
Čapka
Poljski ulanci s čapkami 2. ulanskega polka Čapka je prvotno tatarsko pokrivalo s ploščatim kvadratnim zgornjim delom, ki je najbolj zaslovelo s poljskimi konjeniki iz 19. stoletja.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Čapka
Četvorka
Četvorka, tudi kvadrilija, je zgodovinski ples, ki ga v osnovni kvadratni formaciji plešejo štirje plesni pari (po dva in dva nasproti si stoječa para).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Četvorka
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Babilonska matematika
Bergfrid
Topolčanski grad, Slovaška. Tri linije obrambe so izvrstno vidne: renesančni bastijoni, osrednja gotska fortifikacija in bergfrid kot zadnje zatočišče. Bergfrid je visok stolp, ki se ga običajno najde na gradovih iz srednjega veka v državah nemško govorečega prostora in državah pod nemškim vplivom.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Bergfrid
Besedni kvadrat
Besedni magični kvadrat je v jezikoslovju in ugankarstvu kvadratni lik, ki vsebuje iste besede vpisane vodoravno in navpično.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Besedni kvadrat
Bicentrični štirikotnik
Bicentrični štirikotnik Bicentrični štirikotnik ''ABCD'' in njegov dotikalni štirikotnik ''WXYZ'' Bicentrični deltoid Bicentrični enakokraki trapez Kvadrat Bicéntrični ali tetívnotangéntni štírikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik, ki je hkrati tetivni in tangentni štirikotnik, oziroma, če obstaja krožnica, ki vsebuje vsa njegova oglišča (očrtana krožnica), in krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic (včrtana krožnica).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Bicentrični štirikotnik
Bicentrični mnogokotnik
Bicentrični ali tetivnotangentni mnogokotnik je v ravninski geometriji konveksni mnogokotnik, če zanj hkrati obstajata očrtana in včrtana krožnica.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Bicentrični mnogokotnik
Bikupola (geometrija)
Girobifastigij (''J''26) lahko obravnavamo kot digonalno girobikupolo. Bikupola je v geometriji telo, ki je sestavljeno iz dveh kupol zlepljenih zlepljeni v svojih osnovnih ploskvah.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Bikupola (geometrija)
Blokus
Bernard Tavitian in igra ''Blokus'' Blokus je abstraktna strateška igra na deski za dva do štiri igralce.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Blokus
Borobudur
Borobudur (tudi Borobodur) je največje budistično svetišče na svetu.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Borobudur
Calabijev trikotnik
300px Calabijev trikotnik je posebni trikotnik, ki ga je odkril Eugenio Calabi, in je določen s svojo značilnostjo, da ima tri različne postavitve za svoj največji včrtani kvadrat.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Calabijev trikotnik
Celični avtomat
Enorazsežni ciklični celični avtomat Célični avtomát (okrajšava CA) je diskretni model, ki ga raziskujejo teorija izračunljivosti, matematika in teoretična biologija.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Celični avtomat
Cerkev Santa Maria della Rotonda, Albano Laziale
Cerkev Santa Maria Santissima della Rotonda Cerkev Marija Santissima della Rotonda ('a Ritonna v albanensskem narečju), prej znana kot Santa Maria Maggiore, je pomembno Marijino svetišče v Laciju, ki se nahaja v mestu Albano Laziale, v pokrajini Rim, na področju Castelli Romani.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Cerkev Santa Maria della Rotonda, Albano Laziale
Christoffel Jacob Bouwkamp
Christoffel Jacob Bouwkamp, nizozemski matematik in fizik, * 26. junij 1915, Hoogkerk, Nizozemska, † 23. februar 2003, Eindhoven, Nizozemska.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Christoffel Jacob Bouwkamp
Cliffordov torus
enostavno vrtenje. Cliffordov torus je v geometrijski topologiji posebna vrsta torusa, ki se nahaja v prostoru R4.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Cliffordov torus
Coxeterjeva grupa
Coxeterjeva grupa je v matematiki abstraktna grupa, ki omogoča formalni opis grupe v okviru zrcalnih simetrij.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Coxeterjeva grupa
Dekagramska prizma
Dekagramska prizma je v geometriji ena v neskončni množici nekonveksnih prizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru dekagrama.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Dekagramska prizma
Deltoid
Deltoid Deltoíd je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ima dva para sosednjih skladnih stranic (ne smemo ga zamešati s paralelogramom, ki ima dva para nasprotnih skladnih stranic).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Deltoid
Desetstrana prizma
Desetstrana prizma je v geometriji osma v neskončni množici prizem.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Desetstrana prizma
Devetstrana prizma
Devetstrana prizma je v geometriji sedma od neskončne množice prizem.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Devetstrana prizma
Disfenocingul
Disfenocingul je eno izmed Johnsonovih teles (J90).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Disfenocingul
Dodekagram
Dodekagram je zvezdni mnogokotnik, ki ima dvanajst oglišč.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Dodekagram
Družina politopov
Družina politopa ima v vsaki razsežnosti več članov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Družina politopov
Duoprizma
Mreža 16-16 duoprizme. Prikazani sta dve skupini 16-stranih prizem. Zgornja in spodnja stranska ploskev navpičnega ''valja'' sta povezani, če ju zvijemo in povežemo v četrti razsežnosti (4D). Duoprizma (tudi dvojna prizma) je v geometriji štirih in višjih razsežnostih politop, ki nastane kot kartezični produkt dveh politopov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Duoprizma
Dvanajststrana prizma
Dvanajstrana prizma je v geometriji deseta v neskončni množici prizem.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Dvanajststrana prizma
Dvojna lunabirotunda
Dvojna lunarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J91).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Dvojna lunabirotunda
Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder
Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J79).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder
Dvojno povečana petstrana prizma
Dvojno povečana petstrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J53).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Dvojno povečana petstrana prizma
Dvojno povečana prisekana kocka
Dvojno povečana prisekana kocka je eno izmed Johnsonovih teles (J67).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Dvojno povečana prisekana kocka
Dvojno povečana tristrana prizma
Dvojno povečana tristrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J50).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Dvojno povečana tristrana prizma
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Elementi (Evklid)
Enakokotni mnogokotnik
kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Enakokotni mnogokotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik Očrtana in včrtana krožnica enakokrakemu pravokotnemu trikotniku. Razdalja med središčema krožnic je enaka d.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki trapez
Enakokraki trapez Bicentrični enakokraki trapez. Takšni so vsi enakokraki tangentni trapezi. Enakokraki trapez je trapez, ki ima oba kraka skladna (enako dolga).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Enakokraki trapez
Enakostranični mnogokotnik
Enakostránični mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, pri katerem imajo vse stranice enako dolžino - so skladne.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Enakostranični mnogokotnik
Eneaeder
Trirazsežni asociaeder (Stasheffov politop, imenuje se po Jamesu Dillonu Stacheffu) je zgled enneahedra Eneaeder (tudi nonaeder) je polieder z devetimi stranskimi ploskvami.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Eneaeder
Eneagramska prizma (9/2)
Eneagramska prizma (9/2) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih prizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru eneagrama.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Eneagramska prizma (9/2)
Eneagramska prizma (9/4)
Eneagramska prizma (9/4) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih prizem, ki jih sestavljajo kvadratne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru eneagrama.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Eneagramska prizma (9/4)
Enotski kvadrat
realni ravnini. Enôtski kvadrát je v matematiki kvadrat, ki ima dolžino stranic enako 1.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Enotski kvadrat
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
pitagorejske trojice, d.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Gaussov problem o krogu
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Geometrična vrsta
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Geometrijska konstrukcija
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Geometrijski lik
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Geometrijsko zaporedje
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Georg Ferdinand Cantor
Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder (tudi giro dvakrat zmanjšan rombiikozidodekaeder) je eno izmed Johnsonovih teles (J82). V letu 1966 je Norman Johnson (rojen 1930) imenoval in opisal 92 Johnsonovih teles.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Giro podaljšana kvadratna bikupola
Giro podaljšana kvadratna bikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J45).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Giro podaljšana kvadratna bikupola
Giro podaljšana kvadratna bipiramida
Giro podaljšana kvadratna bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles (J17).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Giro podaljšana kvadratna bipiramida
Giro podaljšana kvadratna kupola
Razvita giro podaljšana kvadratna kupola Razvitost giro podaljšane kvadratne kupole, kjer so stranske ploskve obarvane po vrsti simetrije. Giro podaljšana kvadratna kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J23).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Giro podaljšana kvadratna kupola
Giro podaljšana kvadratna piramida
Giro podaljšana kvadratna piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J10).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Giro podaljšana kvadratna piramida
Giro podaljšana petstrana bikupola
Giro podaljšana petstrana bikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J46).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Giro podaljšana petstrana bikupola
Giro podaljšana petstrana birotunda
Giro podaljšana petstrana birotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J48).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Giro podaljšana petstrana birotunda
Giro podaljšana petstrana kupola
Giro podaljšana petstrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J24).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Giro podaljšana petstrana kupola
Giro podaljšana petstrana kupolarotunda
Giro podaljšana petstrana kupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J47).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Giro podaljšana petstrana kupolarotunda
Giro podaljšana tristrana bikupola
Giro podaljšana tristrana bikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J44).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Giro podaljšana tristrana bikupola
Giro podaljšana tristrana kupola
Giro podaljšana tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J22).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Giro podaljšana tristrana kupola
Girobifastigij
Giro bifastigij je eno izmed Johnsonovih teles (J26).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Girobifastigij
Girorombiikozidodekaeder
Girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J72).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Girorombiikozidodekaeder
Grad svetega Justa
Trdnjava Svetega Justa. V ospredju ostanki rimske civilne bazilike Grad San Giusto Grad svetega Justa (italijansko Castello di San Giusto) je grad, ki se nahaja v Trstu.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Grad svetega Justa
Halma
deske za halmo s hišami označenimi za dva igralca (19 polj, modro) in tri ali štiri igralce (13 polj, rdeče) abstraktna strateška igra | players.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Halma
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Hebesfenomegakorona
Hebesfenomegakorona je eno izmed Johnsonovih teles (J89).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Hebesfenomegakorona
Heksaeder
Heksaeder je poljubni polieder, ki ima šest stranskih ploskev.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Heksaeder
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Hektar
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Hibridizacija orbital
Hiperkocka
Projekcija kocke (v dvorazsežnostno sliko) Projekcija teserakta (v dvorazsežnostno sliko) Hiperkocka je v geometriji n-razsežni analogon kvadrata (n.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Hiperkocka
Homeomorfizem
Dva geometrijska objekta (ali »prostora«) sta v topologiji homeomorfna, če lahko, grobo rečeno, enega preoblikujemo v drugega z raztegovanjem in krivljenjem.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Homeomorfizem
Ikozaedrska prizma
Ikozaedrska prizma je v geometriji konveksni uniformni 4-politop (štiridimenzionalni politop).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Ikozaedrska prizma
Izginjajoč rombiikozidodekaeder
Izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J76).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Izginjajoč rombiikozidodekaeder
Izotoksalna oblika
Izotoksalna oblika (tudi robovnoprehodna oblika) je v geometriji simetrija, ki deluje prehodno na robove.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Izotoksalna oblika
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Jožef Stefan
Kasr ibn Vardan
Kasr ibn Vardan (arabsko قصر أبن وردان) je grajski kompleks iz 6. stoletja, ki stoji v sirski puščavi, približno 60 km severovzhodno od Hame.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kasr ibn Vardan
Kefija
kurdskem ''turbanskem'' slogu Kefija (kūfīyä; v množini, kūfīyāt), poznana tudi kot šmag/šimag, gutra ali hata, je tradicionalno preprosto pokrivalo arabskih moških, ki ščiti pred Soncem in je ime dobilo po iraškem mestu Kufa (kjer je v začetku bilo del tradicionalne noše).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kefija
KenKen
Tipičen KenKen problem. Za deljenje je uporabljena poševnica / (včasih ÷) Rešitev problema KenKen™ je matematično-logična igra oz.
Poglej Kvadrat (geometrija) in KenKen
Keopsova piramida
Keopsova piramida, poznana tudi kot Velika piramida ali Kufujeva piramida je grobnica faraona Kufua v Gizi.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Keopsova piramida
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kepler-Bouwkampova konstanta
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kocka
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kombinatorika
Konfiguracija stranskih ploskev
Rombski dodekaeder ima izmenoma tri in štiri stranske ploskve v enem oglišču ''V3.4.3.4'' Konfiguracija stranskih ploskev se v geometriji opisuje z zapisom prehodnih stranskih ploskev poliedrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Konfiguracija stranskih ploskev
Kozmatsko delo
Kozmatski stenski mozaik v baziliki Sv. Janeza Lateranskega Kozmatski slog (italijanskoː Cosmatesco) je umetniški slog, ki je bil priljubljen v 12.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kozmatsko delo
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kristal
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kubooktaeder
Kupola (geometrija)
Kupola je v geometriji telo, ki nastane z združevanjem dveh mnogokotnikov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kupola (geometrija)
Kvadrat
Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadrat
Kvadratna antiprizma
Kvadratna antiprizma je v geometriji druga v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratna antiprizma
Kvadratna girobikupola
Kvadratna girobikupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratna girobikupola
Kvadratna kupola
Kvadratna kupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J4).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratna kupola
Kvadratna ortobikupola
Kvadratna ortobikupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratna ortobikupola
Kvadratna piramida
Kvadratna piramida (tudi štiristrana piramida) je v geometriji piramida, ki ima kvadratno osnovno ploskev.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratna piramida
Kvadratni decimeter
Kvadratni decimeter (oznaka dm²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratni decimeter
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratni kilometer
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratni koren števila 2
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratni koren števila 5
Kvadratni meter
Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratni meter
Kvadratno kolo
Klikni na sliko, če hočeš videti animacijo gibanja kvadratnega kolesa na obrnjeni verižnici. Kvadratno kolo je kolo, ki nima okrogle oblike, ampak je njegova oblika kvadrat.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratno kolo
Kvadratno tlakovanje
Kvadratno tlakovanje je pravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratno tlakovanje
Kvadratura kroga
Krog in kvadrat z enako ploščino Kvadratúra króga je znan problem klasične geometrije.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvadratura kroga
Kvazikristal
Atomski model kvazikristala Ag-Al Kvázikristál je neperiodičen kristal.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvazikristal
Kvinkus
Quincunx /ˈkwɪn.kʌŋks/ ali kvinkus je geometrijski vzorec, sestavljen iz petih točk, razporejenih v križ, pri čemer štiri od njih tvorijo kvadrat ali pravokotnik, peta je v središču.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Kvinkus
Latinski kvadrat
Latínski kvadrát je n × n tabela (kvadratna shema oziroma matrika), napolnjena z n različnimi znaki, tako da se vsak znak pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Latinski kvadrat
Magični kvadrat
Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Magični kvadrat
Meta dvojni girorombiikozidodekaeder
Meta dvojni giro rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J74).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Meta dvojni girorombiikozidodekaeder
Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J81).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder
Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J70).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder
Meta dvojno povečana šeststrana prizma
Meta dvojno povečana šeststrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J56).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Meta dvojno povečana šeststrana prizma
Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Meta giro izginjajoč rombiikozadodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J78).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Mnogokotniško število
Mnogokótniško števílo je v matematiki število, ki ga lahko razmestimo v obliki pravilnega mnogokotnika.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Mnogokotniško število
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Mnogokotnik
Newtonov izrek
Grafični prikaz Newtonovega izreka Newtonov izrèk je izrek iz ravninske geometrije in pravi, da razpolovišči diagonal in središče včrtane krožnice v štirikotniku ležijo na isti premici, pri čemer leži središče včrtane krožnice med razpoloviščema diagonal.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Newtonov izrek
Nonomina
Nonomína (tudi eneomína ali 9-omína) je poliomina, ki jo sestavlja devet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Nonomina
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Obseg
Obseg (teorija grafov)
Obseg v teoriji grafov pomeni dva pojma.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Obseg (teorija grafov)
Oktagram
Oktagram Dolžine v pravilnem oktagramu 8/3 Aštalakšmi - Lakšmijina zvezda. Oktagram je osemkraka zvezda.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Oktagram
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Ortodiagonalni štirikotnik
Osemstrana prizma
Osemstrana prizma je v geometriji šesta v neskončni množici prizem.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Osemstrana prizma
Para dvojni girorombiikozidodekaeder
Para dvojni girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J73).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Para dvojni girorombiikozidodekaeder
Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J80).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Para dvojno povečan prisekan dodekaeder
Para dvojno povečan prisekan dodekaeder je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J69).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Para dvojno povečan prisekan dodekaeder
Para dvojno povečana šeststrana prizma
Para dvojno povečana šeststrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J55).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Para dvojno povečana šeststrana prizma
Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J77).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Paralelogram
Paralelogram Paralelográm (parāllelos - vzporeden +: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Paralelogram
Park Güell
Vhod v park Güell Park Güell je mestni park v Barceloni, ki so ga po načrtih katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja zgradili med letoma 1900 in 1914.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Park Güell
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pellova enačba
Pentagramska prizma
Pentagramska prizma je ena izmed prizem v neskončni množici nekonveksnih prizem, ki jih sestavljajo kvadratne stranske ploskve in po dva pravilna pokrova iz dveh zvezdnih mnogokotnikov, ki sta v tem primeru pentagrama.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pentagramska prizma
Pentomina
šestimi Conwayjevo. pentapletov Pentomína (tudi pentamína) je poliomina, ki jo sestavlja pet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pentomina
Petriejev mnogokotnik
Petriejev mnogokotnik za pravilne politope z razsežnostjo n je nagnjeni mnogokotnik v katerih vsaka zaporedna stranica (n - 1) pripada eni od facet.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Petriejev mnogokotnik
Petstrana girobikupola
Petstrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J31).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Petstrana girobikupola
Petstrana girokupolarotunda
Petstrana girokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J33).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Petstrana girokupolarotunda
Petstrana kupola
Petstrana kupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J5).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Petstrana kupola
Petstrana ortobikupola
Petstrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J30).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Petstrana ortobikupola
Petstrana ortokupolarotunda
Petstrana ortokuloplarotunda je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J32).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Petstrana ortokupolarotunda
Petstrana prizma
Petstrana prizma je v geometriji prizma s petkotniško osnovno ploskvijo.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Petstrana prizma
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pi
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pitagorejstvo
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Planetarna meglica
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Plastično število
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Platonsko telo
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Ploščina
Podaljšana kvadratna bipiramida
Podaljšana kvadratna bipiramida je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J15).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana kvadratna bipiramida
Podaljšana kvadratna girobikupola
Podaljšana kvadratna girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J37).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana kvadratna girobikupola
Podaljšana kvadratna kupola
Podaljšana kvadratna kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J19).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana kvadratna kupola
Podaljšana kvadratna piramida
Podaljšana kvadratna piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J8).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana kvadratna piramida
Podaljšana petstrana bipiramida
Podaljšana petstrana bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles (J16).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana petstrana bipiramida
Podaljšana petstrana girobikupola
Podaljšana petstrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J39).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana petstrana girobikupola
Podaljšana petstrana girobirotunda
Podaljšana petstrana girobirotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J43).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana petstrana girobirotunda
Podaljšana petstrana girokupolarotunda
Podaljšana petstrana girokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J41).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana petstrana girokupolarotunda
Podaljšana petstrana kupola
Podaljšana petstrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J20).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana petstrana kupola
Podaljšana petstrana ortobikupola
Podaljšana petstrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J38).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana petstrana ortobikupola
Podaljšana petstrana ortobirotunda
Podaljšana petstrana ortobirotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J42).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana petstrana ortobirotunda
Podaljšana petstrana ortokupolarotunda
Podaljšana petstrana ortokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J40).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana petstrana ortokupolarotunda
Podaljšana petstrana piramida
Podaljšana petstrana piramida je eno zmed Johnsonovih teles (J9).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana petstrana piramida
Podaljšana petstrana rotunda
Podaljšana petstrana rotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J21).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana petstrana rotunda
Podaljšana tristrana bipiramida
Podaljšana tristrana bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles (J14).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana tristrana bipiramida
Podaljšana tristrana girobikupola
Podaljšana tristrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J36).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana tristrana girobikupola
Podaljšana tristrana kupola
Podaljšana tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J18).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana tristrana kupola
Podaljšana tristrana ortobikupola
Podaljšana tristrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J35).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana tristrana ortobikupola
Podaljšana tristrana piramida
Podaljšana tristrana piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J7). Kot že ime nakazuje jo dobimo s podaljševanjem tetraedra tako, da pritrdimo tristrano prizmo na osnovno ploskev. Podobno kot podaljšana piramida je telo topološko, ne pa tudi geometrijsko, sebidualna.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Podaljšana tristrana piramida
Poliomina
domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Poliomina
Poliplet
22 prostih tetrapletov Poliplet (ali polikralj) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah ali po ogliščih.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Poliplet
Polkocka
Polkocka (tudi hemikocka) je v abstraktni geometriji abstraktni pravilni polieder, ki ima polovico stranskih ploskev kocke.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Polkocka
Poloktaeder
Poloktaeder (ali hemioktaeder) je abstraktni pravilni polieder, ki ima samo polovico stranskih ploskev pravilnega oktaedra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Poloktaeder
Polpolieder
Polpolieder (tudi hemipolieder) je uniformni zvezdni polieder.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Polpolieder
Povečan prisekan dodekaeder
Povečan prisekan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J68).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Povečan prisekan dodekaeder
Povečan prisekan tetraeder
Povečan prisekan tetraeder je eno izmed Johnsonovih teles (J 65).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Povečan prisekan tetraeder
Povečana šeststrana prizma
Povečana šeststrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J54). Že ime kaže na to, da jo lahko dobimo z dodajanjem kvadratne piramide (J1) šeststrani prizmi na eno izmed ekvatorialnih stranskih ploskev.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Povečana šeststrana prizma
Povečana petstrana prizma
Povečana petstrana prizma je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J52).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Povečana petstrana prizma
Povečana prisekana kocka
Povečana prisekana kocka je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje ga dobimo tako, da pripojimo kvadratno kupolo na eno izmed osemkotnih stranskih ploskev prisekane kocke.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Povečana prisekana kocka
Povečana sfenokorona
Povečana sfenokorona je eno izmed Johnsonovih teles (J87). Dobimo jo tako, da dodamo kvadratno piramido na eno izmed stranskih ploskev sfenokorone. Je edino Johnsonovo telo, ki ga s pomočjo postopki "odreži in prilepi" (cut and paste), kjer komponente niso odseki Platonsko telo in arhimedska telesa.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Povečana sfenokorona
Povečana tristrana prizma
Povečana tristrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J49). Kot že ime kaže, jo lahko dobimo tako, da tristrani prizmi dodamo kvadratno piramido (J1) na eno izmed njenih ekvatorialnih stranskih ploskev. Rezultirajoče telo nas močno spominja na girobifastigij (J26). Razlika je samo v tem, da tega dobimo tako, da pripojimo dodatno tristrano prizmo in ne kvadratne piramide.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Povečana tristrana prizma
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pravilni mnogokotnik
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pravilni polieder
Pravilni politop
Pravilni politop je v matematiki politop, katerega simetrija je prehodna v njegovih zastavah.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pravilni politop
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pravokotnik
Prirezana kocka
Prirézana kócka (tudi prirézani heksaéder ali prirézani kúboktaéder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Prirezana kocka
Prirezana kvadratna antiprizma
Prirezana kvadratna antiprizma je eno izmed Johnsonovih teles (J85).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Prirezana kvadratna antiprizma
Prirezano kvadratno tlakovanje
Prirezano kvadratno tlakovanje je polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Prirezano kvadratno tlakovanje
Prisekan dodekadodekaeder
Prisekan dodekadodekaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U59.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Prisekan dodekadodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani kubooktaeder
Prisekani kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder. Je arhimedsko telo, eno od trinajstih konveksnih izogonalnih neprizmatičnih teles skonstruirano z dvema ali več vrstami pravilnih mnogokotniških stranskih ploskev. Ima šestindvajset pravilnih stranskih ploskev, od tega dvanajst kvadratnih, osem šestkotniških in šest osemkotniških, ter 72 robov in 48 oglišč.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Prisekani kubooktaeder
Prisekani oktaeder
Prisekani oktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Prisekani oktaeder
Prisekano kvadratno tlakovanje
Prisekano kvadratno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Prisekano kvadratno tlakovanje
Prisekano trišestkotno tlakovanje
Prisekano trišestkotno tlakovanje (tudi veliko rombitrišestkotno tlakovanje ali rombiprisekano trišestkotno tlakovanje ali prisekan šestdeltil ali omniprisekano šestkotno tlakovanje) v geometriji eno izmed osmih polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Prisekano trišestkotno tlakovanje
Prisekanost (geometrija)
Prisekana kocka ima dvojne stranske ploskve, oglišča zamenjana z novimi stranskimi ploskvami. Prisekanost je v geometriji operacija, ki v poljubni razsežnosti odreže politopu oglišča in pri tem tvori novo faceto povsod tam, kjer je prej bilo oglišče.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Prisekanost (geometrija)
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Ptolemajev izrek
Pumapunku
Zgled zelo točnih majhnih izvrtin Kamnita klada z več slepimi izvrtinami zapletenih oblik Kamnite klade v Pumapunkuju Pumapunku ali Puma Punku (ajmarsko in kečuansko puma - kuguar, puma + punku - vrata, pošpanjeno Puma Puncu) je del velikega tempeljskega kompleksa ali spomeniške skupine južno od arheološkega najdišča Tivanaku na nadmorski višini 3850 m v zahodni Boliviji.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Pumapunku
Razvrstitev oglišč
Razvrstitev oglišč je v geometriji množica točk, ki so opisane z relativnimi legami.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Razvrstitev oglišč
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Rimska vojna mornarica
Rob (geometrija)
Rob je v geometriji del črte, ki povezuje dve sosednji oglišči v mnogokotniku.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Rob (geometrija)
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Romb
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Rombiikozidodekaeder
Rombikubooktaeder
Rombikubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Rombikubooktaeder
Romboid
Dva romboida Romboíd je v ravninski geometriji paralelogram, ki ni niti romb niti pravokotnik niti kvadrat.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Romboid
Rubikova plošča
Osnovna razporeditev Rubikove plošče Rubikova plošča - rešitev Rubikova plošča je podobno kot Rubikova kocka, vrsta mehanske uganke in igrače.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Rubikova plošča
Ruta
Deklica z ruto na glavi Rúta je večinoma žensko pokrivalo, navadno kvadratne oblike.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Ruta
Schläflijev simbol
oglišča. Schläflijev simbol je v geometriji oznaka, ki ima obliko in definira pravilne politope in teselacije.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Schläflijev simbol
Schleglov diagram
kvadrati in zeleni petkotniki. Projekcija teserakta v trirazsežni prostor kot Schlegelov diagram. Vidnih je 8 kubičnih celic, ena je v središču, po ena na vsaki od šestih zunanjih zunanjih stranskih ploskev in ena po ena pod vsako od šestih zunanjih stranskih ploskev, zadnja pa predstavlja prostor zunaj meja kocke.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Schleglov diagram
Sedemstrana prizma
Sedemstrana prizma je peta od neskončne množice konveksnih prizem.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sedemstrana prizma
Sestav šestih dekagramskih prizem
Sestav šestih dekagramskih prizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov simetrična razporeditev šestih dekagramskih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav šestih dekagramskih prizem
Sestav šestih desetstranih prizem
Sestav šestih desetstranih prizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov simetrična razporeditev šestih desetstranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav šestih desetstranih prizem
Sestav šestih kock z vrtilno svobodo
Sestav šestih kock z vrtilno svobodo je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki je sestavljen iz šestih kock, ki se obravnavajo kot kvadri.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav šestih kock z vrtilno svobodo
Sestav šestih kvadratnih antiprizem
Sestav šestih kvadratnih antiprizem je v geometriji uniformni poliederski sestav, ki ga sestavlja šest kvadratnih antiprizem, ki so razporejene v parih vzdolž osi s 4-kratno vrtilno simetrijo kocke.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav šestih kvadratnih antiprizem
Sestav šestih pentagramskih prizem
Sestav šestih pentagramskih prizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov s simetrično razporeditvijo šestih pentagramskih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav šestih pentagramskih prizem
Sestav šestih petstranih prizem
Sestav šestih petstranih prizem je v geometriji simetrična razporeditev šestih petstranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav šestih petstranih prizem
Sestav štirih šeststranih prizem
Sestav štirih šeststranih prizem je v geometriji sestav štirih šeststranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s trojno vrtilno simetrijo oktaedra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav štirih šeststranih prizem
Sestav štirih tristranih prizem
Sestav štirih tristranih prizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov kiralna simetrična razporeditev štirih tristranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s trikratno vrtilno simetrijo oktaedra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav štirih tristranih prizem
Sestav desetih šeststranih prizem
Sestav desetih šeststranih prizem je v geometriji s simetrično razporeditvijo desetih šeststranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s trikratno vrtilno simetrijo ikozaedra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav desetih šeststranih prizem
Sestav desetih tristranih prizem
Sestav desetih tristranih prizem je kiralno simetrična razporeditev desetih tristranih prizem, ki so razporejene vzdolž ozi s trojno vrtilno simetrijo ikozaedra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav desetih tristranih prizem
Sestav dvanajstih petstranih prizem
Sestav dvanajstih petstranih prizem je v geometriji simetrična tazporeditev dvanajstih petstranih prizem, ki so razporejene v parih vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav dvanajstih petstranih prizem
Sestav kocke in oktaedra
Sestav kocke in oktaedra lahko gledamo kot stelacijo poliedra ali kot poliederski sestav.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav kocke in oktaedra
Sestav osmih tristranih prizem
Sestav osmih tristranih prizem je simetrična razporeditev osmih tristranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s trojno vrtilno simetrijo oktaedra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav osmih tristranih prizem
Sestav petih kock
Kot stelacija Sestav petih kock je simetrična ureditev petih kock.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav petih kock
Sestav petih kubohemioktaedrov
Sestav petih kubohemioktaedrov je v geometriji uniformni poliederski sestav, ki ga sestavlja pet kubohemioktaedrov v enaki razvrstitvi kot v sestavu petih kubooktaedrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav petih kubohemioktaedrov
Sestav petih kubooktaedrov
Sestav petih kubooktaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki ga sestavlja pet kubooktaedrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav petih kubooktaedrov
Sestav petih malih rombiheksaedrov
Sestav petih malih romboheksaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet malih rombiheksaedrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav petih malih rombiheksaedrov
Sestav petih malih rombikubooktaedrov
Sestav petih rombikubooktaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet rombikubooktaedrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav petih malih rombikubooktaedrov
Sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov
Sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov je v geometriji sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov
Sestav petih tetrahemiheksaedrov
Sestav petih tetrahemiheksaedrov je seznam sestavov uniformnih poliedrov in simetrična razporeditev petih tetrahemiheksaedrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav petih tetrahemiheksaedrov
Sestav petih velikih kubikubooktaedrov
Sestav petih velikih kubikubooktaedrov je v geometriji poliedrski sestav petih velikih kubikubooktaedrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav petih velikih kubikubooktaedrov
Sestav petih velikih rombiheksaedrov
Sestav petih velikih rombiheksaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki ga sestavlja iz pet velikih rombiheksaedrov z enako razvrstitvijo kot v sestavu petih rombikubooktaedrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav petih velikih rombiheksaedrov
Sestav treh kock
Sestav treh kock je v geometriji simetrična razporeditev treh kock, ki se obravnavajo kot kvadratne prizme.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav treh kock
Sestav treh kvadratnih antiprizem
Sestav treh kvadratnih antiprizem je v geometriji s simetrična razporeditev treh kvadratnih antiprizem, ki so zazporejene vzdolž treh osi s štiri-kratno simetrijo kocke.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sestav treh kvadratnih antiprizem
Seznam grup ravninske simetrije
Seznam grup ravninske simetrije vsebuje razrede nezveznih ravninskih simetrijskih grup.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Seznam grup ravninske simetrije
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Seznam matematičnih vsebin
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov vsebuje pregled mnogokotnikov, poliedrov in politopov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam pravilnih poliedrov
Trenutno poznamo 48 različnih pravilnih poliedrov, ti se delijo na konveksne in konkavne.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Seznam pravilnih poliedrov
Seznam pravilnih politopov
Pregled pravilnih politopov vsebuje pravilne politope v evklidskih, sfernih in hiperboličnih prostorih.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Seznam pravilnih politopov
Sfenokorona
Sfenokorona je eno izmed Johnsonovih teles (J86).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sfenokorona
Sfenomegakorona
Sfenomegakorona je eno izmed Johnsonovih teles (J88).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sfenomegakorona
Skopas
Skopas (starogrško Σκόπας) (okoli 395 pr. n. št.–350 pr. n. št.) je bil starogrški kipar in arhitekt, najbolj znan po kipu Meleagerja, bakrenem kipu Afrodite in glavi boginje Higieje, Asklepijeve hčere.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Skopas
Skvoš
Igralca ob igri skvoša Lopar in žogica Skvóš je šport, ki ga z loparji po navadi igrata dva igralca, redkeje tudi štirje (pri dvojicah) igralci.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Skvoš
Slika oglišč
tristrane prizme je enakokraki trikotnik. Slika oglišč za veliki ikozaeder je pravilni petkotnik ali zvezdni mnogokotnik 5/2. Slika oglišč je v geometriji slika, ki jo dobimo takrat, ko v poliedru ali politopu odrežemo vogale.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Slika oglišč
Srednji rombski triakontaeder
Srednji rombski triakontaeder je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Srednji rombski triakontaeder
Stagno di Cagliari
250px Stagno di Cagliari ali Stagno di Santa Gilla je laguna v Tirenskem morju na južni obali Sardinije, severozahodno od mesta Cagliari.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Stagno di Cagliari
Stanislaw Marcin Ulam
Stanisław Marcin Ulam, poljsko-ameriški matematik, * 13. april 1909, Lvov, Poljska, (tedaj Lemberg), sedaj Ukrajina, † 13. maj 1984, Santa Fe, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Stanislaw Marcin Ulam
Stelacija
Stelacija je postopek kreiranja novih mnogokotnikov (v dveh razsežnostih) in novih poliedrov v treh razsežnostih.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Stelacija
Steradian
Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Steradian
Stranska ploskev
Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Stranska ploskev
Sudoku
Lažja uganka ''sudoku'' Sudoku (sūdoku) je logična uganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, običajno velikosti 9 × 9, s števili od 1 do 9.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Sudoku
Suprematizem
Malevič, 1913) Suprematizem je umetniška smer zasnovana na osnovnih geometričnih likih (še posebej na krogu in kvadratu), ki se je pojavila v Rusiji v letih 1915–1916.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Suprematizem
Tangentni štirikotnik
Zgled tangentnega štirikotnika Tangéntni štirikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik za katerega obstaja krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic, oziroma, ki ima včrtano krožnico.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tangentni štirikotnik
Tangentni trapez
Zgled tangentnega trapeza bicentričen pravokotnega tangentnega trapeza. Tu je posebej dolžina prve diagonale ''e'' enaka dolžini drugega kraka ''d'' (''e''.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tangentni trapez
Tangram
Značilna figura v tangramu Tangram (kitajsko 七巧板) je igra sestavljanka, ki vsebuje sedem delov, ki so pravzaprav osnovni geometrijski liki.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tangram
Teselacija
Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Teselacija
Teserakt
Teserákt (tudi 8-célica, oktahóron ali 4-kocka) je v geometriji pravilni štirirazsežni analogon trirazsežne kocke.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Teserakt
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tetivni štirikotnik
Tetragonalni kristalni sistem
Tetragonalni kristalni sistem ali tetragonalna singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tetragonalni kristalni sistem
Tetromina
5 prostih tetromin tetrapletov Tetromína (tudi tetramína) je poliomina, ki jo sestavljajo štirje skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tetromina
Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki
Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki so uporabljali že v antiki.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki
Točkovna grupa
Točkovna grupa je v geometriji skupina geometrijskih simetrij (izometrij), v katerih ostane točka negibna.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Točkovna grupa
Trapezoid
Zgled trapezoida Trapezoíd (ali tudi splošni štirikotnik in nepravilni štirikotnik) je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ni trapez, oziroma, ki nima enakih ali vzporednih stranic.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Trapezoid
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Trg
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tripoli, Libanon
Tristrana hebesfenorotunda
Tristrana hebesfenorotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J92).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tristrana hebesfenorotunda
Tristrana kupola
Tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J3).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tristrana kupola
Tristrana ortobikupola
Tristrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J27).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tristrana ortobikupola
Trojni girorombiikozidodekaeder
Trojni girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J75).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Trojni girorombiikozidodekaeder
Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J83).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Trojno povečana šeststrana prizma
Trojno povečana šestrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J57).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Trojno povečana šeststrana prizma
Trojno povečana tristrana prizma
Trojno povečana tristrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J51).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Trojno povečana tristrana prizma
Tromina
2 prosti tromini Tromína (tudi triomína ali trinomína) je poliomina, ki jo sestavljajo trije skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Tromina
Turingov stroj
Turingov stroj je algoritemski sistem, miselni stroj (abstrakten model), ki stvarno ne obstaja.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Turingov stroj
Ulamov prt
Ulamov pŕt, Ulamova spirála ali práštevílska spirála je preprosta metoda risanja razporeditve praštevil v kvadrat z levosučno notranjo spiralo, ki odkrije vzorec, katerega niso nikoli zadovoljivo pojasnili.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Ulamov prt
Uniformna antiprizmatična prizma
Antiprizmatična prizma je v štirirazsežni geometriji uniformni polihoron s celicama dveh uniformnih antiprizem v dveh vzporednih trirazsežnih hiperravnin, povezanih s celicami uniformnih prizem med pari stranskih ploskev.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Uniformna antiprizmatična prizma
Uniformni polieder
Uniformni polieder je polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki so prehodni na svojih ogliščih (to pomeni, da obstaja togi premik (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega).
Poglej Kvadrat (geometrija) in Uniformni polieder
Uniformni politop
Uniformni politop je politop, ki ga sestavljajo facete z nižjo razsežnostjo.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Uniformni politop
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Valj
Vedski kvadrat
Védski kvadrát je v starodavni indijski matematiki različica tipične razpredelnice množenja 9 × 9 v obliki kvadrata.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Vedski kvadrat
Veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder
Veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder (tudi Skillingova oblika) je uniformni zvezdni polieder.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder
Verbano - Cusio - Ossola (pokrajina)
Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola (v italijanskem izvirniku Provincia del Verbano-Cusio-Ossola, izg. provinča del verbano kuzjo òsola) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Verbano - Cusio - Ossola (pokrajina)
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Voronojev diagram
Vratna kljuka
Preprosta moderna vratna kljuka (ZDA). Vratna kljuka je pritrjen mehanizem, ki služi za odpiranje ter zapiranje vrat.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Vratna kljuka
William Brouncker
William Brouncker, 2.
Poglej Kvadrat (geometrija) in William Brouncker
Wythoffov simbol
right Wythoffov simbol so prvi uporabili Harold Scott MacDonald Coxeter (1907–2003), Hugh Christopher Longuet-Higgins (1923–2004) in Miller v svojih pregledih uniformnih poliedrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Wythoffov simbol
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Zgodovina števila π
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Zgodovina matematike
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Zlati rez
Zlato razmerje
Zlato razmerje je iracionalno število oblike Definiramo ga lahko tudi kot razmerje stranic pravokotnika, ki mu po izrezu največjega kvadrata ostane pravokotnik z enakim razmerjem stranic.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Zlato razmerje
Zvezdni polieder
Zvezdni polieder je polieder, ki ima ponovljivo zapletenost, ki mu daje zvezdno obliko.
Poglej Kvadrat (geometrija) in Zvezdni polieder
1 E-1 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 1 decimetra do 1 metra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E-1 m
1 E0 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 1 metra do 10 metrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E0 m
1 E1 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 10 metrov do 100 metrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E1 m
1 E10 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10.000 in 100.000 km².
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E10 m²
1 E11 m²
1 E11 m².
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E11 m²
1 E12 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 in 10 milijoni km².
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E12 m²
1 E13 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijoni km².
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E13 m²
1 E2 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 100 metrov do 1 kilometra.
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E2 m
1 E2 m²
odbojke na mivki meri 128 m² (8 × 16 m) Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 100 m² (1 arom) in 1000 m² (10 ari).
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E2 m²
1 E3 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 1 do 10 kilometrov.
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E3 m
1 E3 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1000 m² (10 arov) in 10.000 m² (1 hektar).
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E3 m²
1 E5 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 105 metrov (100 km) do 106 m (1000 km).
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E5 m
1 E6 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 km² (100 hektarov) in 10 km² (1000 hektarov).
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E6 m²
1 E7 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 107 metrov (10.000 km) do 108 m (100.000 km).
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E7 m
1 E9 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1000 in 10.000 km².
Poglej Kvadrat (geometrija) in 1 E9 m²
2048 (igra)
Zaslonska slika igre ''2048'' v teku 2048 je enoigralska računalniška igra v spletni in prenosni različici, ki jo je razvil 19-letni italijanski programer Gabriele Cirulli.
Poglej Kvadrat (geometrija) in 2048 (igra)
3. pehotna divizija (mehanizirana)
3.
Poglej Kvadrat (geometrija) in 3. pehotna divizija (mehanizirana)
90 (število)
90 (devétdeset) je naravno število, za katero velja 90.
Poglej Kvadrat (geometrija) in 90 (število)
Prav tako znan kot Štirjak.
, Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, Gaussov problem o krogu, Geometrična vrsta, Geometrijska konstrukcija, Geometrijski lik, Geometrijsko zaporedje, Georg Ferdinand Cantor, Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Giro podaljšana kvadratna bikupola, Giro podaljšana kvadratna bipiramida, Giro podaljšana kvadratna kupola, Giro podaljšana kvadratna piramida, Giro podaljšana petstrana bikupola, Giro podaljšana petstrana birotunda, Giro podaljšana petstrana kupola, Giro podaljšana petstrana kupolarotunda, Giro podaljšana tristrana bikupola, Giro podaljšana tristrana kupola, Girobifastigij, Girorombiikozidodekaeder, Grad svetega Justa, Halma, Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost, Hebesfenomegakorona, Heksaeder, Hektar, Hibridizacija orbital, Hiperkocka, Homeomorfizem, Ikozaedrska prizma, Izginjajoč rombiikozidodekaeder, Izotoksalna oblika, Jožef Stefan, Kasr ibn Vardan, Kefija, KenKen, Keopsova piramida, Kepler-Bouwkampova konstanta, Kocka, Kombinatorika, Konfiguracija stranskih ploskev, Kozmatsko delo, Kristal, Kubooktaeder, Kupola (geometrija), Kvadrat, Kvadratna antiprizma, Kvadratna girobikupola, Kvadratna kupola, Kvadratna ortobikupola, Kvadratna piramida, Kvadratni decimeter, Kvadratni kilometer, Kvadratni koren števila 2, Kvadratni koren števila 5, Kvadratni meter, Kvadratno kolo, Kvadratno tlakovanje, Kvadratura kroga, Kvazikristal, Kvinkus, Latinski kvadrat, Magični kvadrat, Meta dvojni girorombiikozidodekaeder, Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder, Meta dvojno povečana šeststrana prizma, Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder, Mnogokotniško število, Mnogokotnik, Newtonov izrek, Nonomina, Obseg, Obseg (teorija grafov), Oktagram, Ortodiagonalni štirikotnik, Osemstrana prizma, Para dvojni girorombiikozidodekaeder, Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Para dvojno povečan prisekan dodekaeder, Para dvojno povečana šeststrana prizma, Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder, Paralelogram, Park Güell, Pellova enačba, Pentagramska prizma, Pentomina, Petriejev mnogokotnik, Petstrana girobikupola, Petstrana girokupolarotunda, Petstrana kupola, Petstrana ortobikupola, Petstrana ortokupolarotunda, Petstrana prizma, Pi, Pitagorejstvo, Planetarna meglica, Plastično število, Platonsko telo, Ploščina, Podaljšana kvadratna bipiramida, Podaljšana kvadratna girobikupola, Podaljšana kvadratna kupola, Podaljšana kvadratna piramida, Podaljšana petstrana bipiramida, Podaljšana petstrana girobikupola, Podaljšana petstrana girobirotunda, Podaljšana petstrana girokupolarotunda, Podaljšana petstrana kupola, Podaljšana petstrana ortobikupola, Podaljšana petstrana ortobirotunda, Podaljšana petstrana ortokupolarotunda, Podaljšana petstrana piramida, Podaljšana petstrana rotunda, Podaljšana tristrana bipiramida, Podaljšana tristrana girobikupola, Podaljšana tristrana kupola, Podaljšana tristrana ortobikupola, Podaljšana tristrana piramida, Poliomina, Poliplet, Polkocka, Poloktaeder, Polpolieder, Povečan prisekan dodekaeder, Povečan prisekan tetraeder, Povečana šeststrana prizma, Povečana petstrana prizma, Povečana prisekana kocka, Povečana sfenokorona, Povečana tristrana prizma, Pravilni mnogokotnik, Pravilni polieder, Pravilni politop, Pravokotnik, Prirezana kocka, Prirezana kvadratna antiprizma, Prirezano kvadratno tlakovanje, Prisekan dodekadodekaeder, Prisekani ikozidodekaeder, Prisekani kubooktaeder, Prisekani oktaeder, Prisekano kvadratno tlakovanje, Prisekano trišestkotno tlakovanje, Prisekanost (geometrija), Ptolemajev izrek, Pumapunku, Razvrstitev oglišč, Rimska vojna mornarica, Rob (geometrija), Romb, Rombiikozidodekaeder, Rombikubooktaeder, Romboid, Rubikova plošča, Ruta, Schläflijev simbol, Schleglov diagram, Sedemstrana prizma, Sestav šestih dekagramskih prizem, Sestav šestih desetstranih prizem, Sestav šestih kock z vrtilno svobodo, Sestav šestih kvadratnih antiprizem, Sestav šestih pentagramskih prizem, Sestav šestih petstranih prizem, Sestav štirih šeststranih prizem, Sestav štirih tristranih prizem, Sestav desetih šeststranih prizem, Sestav desetih tristranih prizem, Sestav dvanajstih petstranih prizem, Sestav kocke in oktaedra, Sestav osmih tristranih prizem, Sestav petih kock, Sestav petih kubohemioktaedrov, Sestav petih kubooktaedrov, Sestav petih malih rombiheksaedrov, Sestav petih malih rombikubooktaedrov, Sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov, Sestav petih tetrahemiheksaedrov, Sestav petih velikih kubikubooktaedrov, Sestav petih velikih rombiheksaedrov, Sestav treh kock, Sestav treh kvadratnih antiprizem, Seznam grup ravninske simetrije, Seznam matematičnih vsebin, Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov, Seznam pravilnih poliedrov, Seznam pravilnih politopov, Sfenokorona, Sfenomegakorona, Skopas, Skvoš, Slika oglišč, Srednji rombski triakontaeder, Stagno di Cagliari, Stanislaw Marcin Ulam, Stelacija, Steradian, Stranska ploskev, Sudoku, Suprematizem, Tangentni štirikotnik, Tangentni trapez, Tangram, Teselacija, Teserakt, Tetivni štirikotnik, Tetragonalni kristalni sistem, Tetromina, Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki, Točkovna grupa, Trapezoid, Trg, Tripoli, Libanon, Tristrana hebesfenorotunda, Tristrana kupola, Tristrana ortobikupola, Trojni girorombiikozidodekaeder, Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Trojno povečana šeststrana prizma, Trojno povečana tristrana prizma, Tromina, Turingov stroj, Ulamov prt, Uniformna antiprizmatična prizma, Uniformni polieder, Uniformni politop, Valj, Vedski kvadrat, Veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder, Verbano - Cusio - Ossola (pokrajina), Voronojev diagram, Vratna kljuka, William Brouncker, Wythoffov simbol, Zgodovina števila π, Zgodovina matematike, Zlati rez, Zlato razmerje, Zvezdni polieder, 1 E-1 m, 1 E0 m, 1 E1 m, 1 E10 m², 1 E11 m², 1 E12 m², 1 E13 m², 1 E2 m, 1 E2 m², 1 E3 m, 1 E3 m², 1 E5 m, 1 E6 m², 1 E7 m, 1 E9 m², 2048 (igra), 3. pehotna divizija (mehanizirana), 90 (število).