Kazalo
119 odnosi: Abbejeva prizma, Abstraktni politop, Alternacija (geometrija), Amicijeva prizma, Šeststrana prizma, Bipiramida, Carl Zeiss, Conwayjeva notacija poliedrov, Danilo Kocjančič, Dekaeder, Dekagramska prizma, Desetstrana bipiramida, Desetstrana prizma, Dodekagram, Dualni polieder, Duoprizma, Dvanajststrana prizma, Enajststrana prizma, Eneagramska prizma (9/2), Eneagramska prizma (9/4), Ernst Karl Abbe, Evdoks, Fotoaparat, Geometrija, Geometrijsko telo, Grafoskop, Halo (optika), Heksahemioktakron, Helidon, Hitrost svetlobe, Ikozaedrska prizma, Ikozidodekaeder, Infrardeče valovanje, Infrardeče vodenje, Izoedrska oblika, Johnsonovo telo, Kocka, Konfiguracija oglišča, Kubooktaeder, Kvader, Lom svetlobe, Mali dodekahemiikozakron, Mali Nebotičnik, Ljubljana, Mešani produkt, Monoklinski kristalni sistem, Natrolit, Optična prizma, Osemstrana bipiramida, Osemstrana prizma, Paralelepiped, ... Razširi indeks (69 več) »
Abbejeva prizma
Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.
Poglej Prizma in Abbejeva prizma
Abstraktni politop
Kot abstraktni politopi so vsi prikazani štirikotniki enaki. Abstraktni politop je v matematiki struktura – algebrska delno urejena množica, ki se obravnava kot kombinatorična oblika običajnega politopa, če se zanemari mnogo njegovih geometrijskih značilnosti kot so koti, dolžine robov itd.
Poglej Prizma in Abstraktni politop
Alternacija (geometrija)
velikega rombikubooktaedraGlej rdeče in zelene točke, ki se nahajajo na vsakem drugem oglišču. Prirezana kocka nastane z brisanjem množice oglišč v smeri gibanja urinih kazalcev ali v obratni smeri. Alternacija (tudi delna prisekanost in prirezanost ali snubifikacija) je v geometriji postopek, ki se izvaja nad poliedri ali tlakovanji.
Poglej Prizma in Alternacija (geometrija)
Amicijeva prizma
Amicijeva prizma sledenja žarku. Amicijeva prizma je optična prizma, ki je zlepljena iz dveh trikotnih prizem.
Poglej Prizma in Amicijeva prizma
Šeststrana prizma
Šeststrana prizma je v geometriji prizma s šestkotniško osnovno ploskvijo.
Poglej Prizma in Šeststrana prizma
Bipiramida
Bipiramida (tudi dipiramida) je polieder, ki nastane tako, da se poveže n-kotniško piramido in njeno zrcalno sliko tako, da se zlepi osnovni ploskvi.
Poglej Prizma in Bipiramida
Carl Zeiss
Carl Zeiss, nemški optik in podjetnik, * 11. september 1816, Weimar, Nemčija, † 3. december 1888, Jena, Nemčija.
Poglej Prizma in Carl Zeiss
Conwayjeva notacija poliedrov
Ta primer kaže, kako lahko 11 novih oblik dobimo iz kocke z uporabo 3 postopkov. Novi poliedri so prikazani kot podobe na površini kocke, da so topološke spremembe bolj opazne. Oglišča so označena na vseh oblikah s krogci. Conwayjeva notacija poliedrov se uporablja za opis poliedrov na osnovi osnovnega poliedra, ki ga spremenimo z različnimi operacijami.
Poglej Prizma in Conwayjeva notacija poliedrov
Danilo Kocjančič
Danilo Kocjančič, slovenski skladatelj, kitarist, baskitarist in pevec, * 22. marec 1949, Koper, Svobodno tržaško ozemlje, † 3. februar 2013.
Poglej Prizma in Danilo Kocjančič
Dekaeder
Eden od dekaedrov Dekaeder je polieder z desetimi stranskimi ploskvami.
Poglej Prizma in Dekaeder
Dekagramska prizma
Dekagramska prizma je v geometriji ena v neskončni množici nekonveksnih prizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru dekagrama.
Poglej Prizma in Dekagramska prizma
Desetstrana bipiramida
Desetstrana bipiramida(tudi desetstrana dvojna piramida) je ena v neskončni množici bipiramid, ki so dualne neskončnim prizmam.
Poglej Prizma in Desetstrana bipiramida
Desetstrana prizma
Desetstrana prizma je v geometriji osma v neskončni množici prizem.
Poglej Prizma in Desetstrana prizma
Dodekagram
Dodekagram je zvezdni mnogokotnik, ki ima dvanajst oglišč.
Poglej Prizma in Dodekagram
Dualni polieder
stranskih ploskev. ''dvojna rektifikacija''. Keplerjevega dela ''Ubranost sveta'' (''Harmonices Mundi'') (1619) Dualni polieder je v geometriji eden izmed para poliedrov, katerega oglišča enega odgovarjajo stranskim ploskvam drugega.
Poglej Prizma in Dualni polieder
Duoprizma
Mreža 16-16 duoprizme. Prikazani sta dve skupini 16-stranih prizem. Zgornja in spodnja stranska ploskev navpičnega ''valja'' sta povezani, če ju zvijemo in povežemo v četrti razsežnosti (4D). Duoprizma (tudi dvojna prizma) je v geometriji štirih in višjih razsežnostih politop, ki nastane kot kartezični produkt dveh politopov.
Poglej Prizma in Duoprizma
Dvanajststrana prizma
Dvanajstrana prizma je v geometriji deseta v neskončni množici prizem.
Poglej Prizma in Dvanajststrana prizma
Enajststrana prizma
Enajststrana prizma je v geometriji ena izmed množice konveksnih prizem.
Poglej Prizma in Enajststrana prizma
Eneagramska prizma (9/2)
Eneagramska prizma (9/2) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih prizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru eneagrama.
Poglej Prizma in Eneagramska prizma (9/2)
Eneagramska prizma (9/4)
Eneagramska prizma (9/4) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih prizem, ki jih sestavljajo kvadratne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru eneagrama.
Poglej Prizma in Eneagramska prizma (9/4)
Ernst Karl Abbe
Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.
Poglej Prizma in Ernst Karl Abbe
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Prizma in Evdoks
Fotoaparat
Fótoaparát (okrajšava za fotográfski aparát) ali fotográfska kámera (okrajšano kámera, iz angleškega izraza camera), je naprava za zajemanje svetlobe, ki ima na enem koncu objektiv za ustvarjanje svetlobne slike, na nasprotnem pa enoto za njeno shranjevanje.
Poglej Prizma in Fotoaparat
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Prizma in Geometrija
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Prizma in Geometrijsko telo
Grafoskop
Grafoskop Grafoskop je elektro-optična naprava za projekcijo nepremičnih slik občinstvu.
Poglej Prizma in Grafoskop
Halo (optika)
Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.
Poglej Prizma in Halo (optika)
Heksahemioktakron
Heksahemioktakron je dualno telo kubohemioktaedra ter je eden izmed devetih dualnih poliedrov.
Poglej Prizma in Heksahemioktakron
Helidon
Založba Helidon (lastovka v antični grščini) je slovenska glasbena založba, hčerinsko podjetje založbe knjig Založba Obzorja Maribor.
Poglej Prizma in Helidon
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Prizma in Hitrost svetlobe
Ikozaedrska prizma
Ikozaedrska prizma je v geometriji konveksni uniformni 4-politop (štiridimenzionalni politop).
Poglej Prizma in Ikozaedrska prizma
Ikozidodekaeder
Ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prizma in Ikozidodekaeder
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Prizma in Infrardeče valovanje
Infrardeče vodenje
Infrardeče vódenje je metoda vodenja orožja, ki za detekcijo in sledenje uporablja infrardeče valovanje, ki ga oddaja tarča.
Poglej Prizma in Infrardeče vodenje
Izoedrska oblika
Izoedrska oblika (tudi prehodnost (tranzitivnost) stranske ploskve) nastopi takrat, ko so vse stranske ploskve enake.
Poglej Prizma in Izoedrska oblika
Johnsonovo telo
Podaljšana kvadratna girobikupola (''J''37) je Johnsonovo telo 24-imi enakostraničnimi trikotniki ni Johnsonovo telo, ker ni konveksno (to je v resnici stelacija, ki je edino možno za oktaeder.) diedrske kote.) Johnsonovo telo je strogo konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki pa niso uniformni.
Poglej Prizma in Johnsonovo telo
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Prizma in Kocka
Konfiguracija oglišča
''3.5.3.5'' Konfiguracija oglišča (tudi tip oglišča) je v geometriji okrajšana notacija za opis slike oglišč poliedra ali tlakovanja kot zaporedja stranskih ploskev okoli oglišča.
Poglej Prizma in Konfiguracija oglišča
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prizma in Kubooktaeder
Kvader
Kvader Kvader (tudi kuboid) je geometrijsko telo - pokončna prizma, ki ima za osnovno ploskev pravokotnik.
Poglej Prizma in Kvader
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Prizma in Lom svetlobe
Mali dodekahemiikozakron
Mali dodekahemiikozakron je dualno telo malega dodekahemiikozaedra ter je eden izmed devetih dualnih hemipoliedrov.
Poglej Prizma in Mali dodekahemiikozakron
Mali Nebotičnik, Ljubljana
Mali Nebotičnik je poslovno-stanovanjska zgradba, ki se nahaja na križišču Igriške in Gregorčičeve ulice (Ljubljana).
Poglej Prizma in Mali Nebotičnik, Ljubljana
Mešani produkt
Paralelepiped, ki ga določajo trije vektorji Méšani prodúkt (tudi psévdoskalárni prodúkt) je v linearni algebri računska operacija, ki trem trirazsežnim vektorjem priredi število po pravilu: Kot vidimo, je mešani produkt sestavljen iz skalarnega in vektorskega produkta - zato tudi ime mešani produkt.
Poglej Prizma in Mešani produkt
Monoklinski kristalni sistem
Monoklinski kristali ortoklaza Monoklinski kristalni sistem ali monoklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Prizma in Monoklinski kristalni sistem
Natrolit
Natrolit je tektosilikatni mineral iz zeolitske skupine mineralov.
Poglej Prizma in Natrolit
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Poglej Prizma in Optična prizma
Osemstrana bipiramida
Osemstrana bipiramida je ena izmed neskončne množice bipiramid, ki so dualne neskončnim prizmam.
Poglej Prizma in Osemstrana bipiramida
Osemstrana prizma
Osemstrana prizma je v geometriji šesta v neskončni množici prizem.
Poglej Prizma in Osemstrana prizma
Paralelepiped
Paralelepiped Paralelepipéd (tudi nepravilni heksaeder) je prizma, ki ima za osnovno ploskev paralelogram.
Poglej Prizma in Paralelepiped
Pellin-Brocova prizma
Pellin-Brocova prizma Pellin-Brocova prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno štiristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev četverokotnik s koti 90°, 75°, 135° in 60°.
Poglej Prizma in Pellin-Brocova prizma
Pentaeder
Pentaeder (tudi peterec) je v geometriji polieder s petimi stranskimi ploskvami.
Poglej Prizma in Pentaeder
Pentagramska prizma
Pentagramska prizma je ena izmed prizem v neskončni množici nekonveksnih prizem, ki jih sestavljajo kvadratne stranske ploskve in po dva pravilna pokrova iz dveh zvezdnih mnogokotnikov, ki sta v tem primeru pentagrama.
Poglej Prizma in Pentagramska prizma
Petstrana bipiramida
Petstrana bipiramida (tudi petstrana dipiramida in petstrana dvojna piramida) je tretja v neskončni množici bipiramid z tranzitivnimi stranskimi ploskvami.
Poglej Prizma in Petstrana bipiramida
Petstrana prizma
Petstrana prizma je v geometriji prizma s petkotniško osnovno ploskvijo.
Poglej Prizma in Petstrana prizma
Piramida (geometrija)
Pravilna štiristrana pokončna piramida Piramida je geometrijsko telo omejeno z osnovno ploskvijo in plaščem.
Poglej Prizma in Piramida (geometrija)
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Prizma in Planetarna meglica
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Prizma in Polieder
Poliedrski sestav
Poliederski sestav je polieder, sestavljen iz večjega števila poliedrov, ki imajo skupno središče.
Poglej Prizma in Poliedrski sestav
Polpolieder
Polpolieder (tudi hemipolieder) je uniformni zvezdni polieder.
Poglej Prizma in Polpolieder
Polpravilni polieder
Polpravilni polieder kot izraz uporabljajo različni avtorji na različne načine.
Poglej Prizma in Polpravilni polieder
Popolni odboj
Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.
Poglej Prizma in Popolni odboj
Porrova prizma
Enojna Porrova prizma Dvojna Porrova prizma. Porrova prizma je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.
Poglej Prizma in Porrova prizma
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Poglej Prizma in Potovanje v času
Povečana šeststrana prizma
Povečana šeststrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J54). Že ime kaže na to, da jo lahko dobimo z dodajanjem kvadratne piramide (J1) šeststrani prizmi na eno izmed ekvatorialnih stranskih ploskev.
Poglej Prizma in Povečana šeststrana prizma
Povečana petstrana prizma
Povečana petstrana prizma je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J52).
Poglej Prizma in Povečana petstrana prizma
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Prizma in Površina
Prirezana kocka
Prirézana kócka (tudi prirézani heksaéder ali prirézani kúboktaéder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prizma in Prirezana kocka
Prirezani dodekaeder
Prirezani dodekaeder (ali prirezani ikozidodekaeder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prizma in Prirezani dodekaeder
Prirezani polieder
Prirezani polieder je polieder, ki se ga dobi tako da se doda nove trikotnike okrog vsakega oglišča.
Poglej Prizma in Prirezani polieder
Prisekana kocka
Prisekana kocka (tudi prisekani heksaeder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prizma in Prisekana kocka
Prisekani dodekaeder
Prisekani dodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prizma in Prisekani dodekaeder
Prisekani ikozaeder
Prisekani ikozaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prizma in Prisekani ikozaeder
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prizma in Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani kubooktaeder
Prisekani kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder. Je arhimedsko telo, eno od trinajstih konveksnih izogonalnih neprizmatičnih teles skonstruirano z dvema ali več vrstami pravilnih mnogokotniških stranskih ploskev. Ima šestindvajset pravilnih stranskih ploskev, od tega dvanajst kvadratnih, osem šestkotniških in šest osemkotniških, ter 72 robov in 48 oglišč.
Poglej Prizma in Prisekani kubooktaeder
Prisekani oktaeder
Prisekani oktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prizma in Prisekani oktaeder
Prisekani tetraeder
Prisekani tetraeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prizma in Prisekani tetraeder
Prizmatični uniformni polieder
Pentagramsko antiprizmo sestavljata dva pravilna pentagrama in 10 enakostraničnih trikotnikov. Prizmatični uniformni polieder je uniformni polieder z diedersko simetrijo.
Poglej Prizma in Prizmatični uniformni polieder
Prizmatoid
Prizmatoid je polieder, ki ima vsa oglišča v dveh vzporednih ravninah.
Poglej Prizma in Prizmatoid
Rasamov valj
url.
Poglej Prizma in Rasamov valj
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Prizma in Rombiikozidodekaeder
Rombikubooktaeder
Rombikubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prizma in Rombikubooktaeder
Romboeder
Romboeder je trirazsežna oblika, podobna kocki.
Poglej Prizma in Romboeder
Rubin
Neobdelan rubin iz Mjanmarja Rubin je izjemno redek in zelo cenjen dragi kamen.
Poglej Prizma in Rubin
Sedemstrana prizma
Sedemstrana prizma je peta od neskončne množice konveksnih prizem.
Poglej Prizma in Sedemstrana prizma
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Prizma in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam Johnsonovih teles
Johnsonovo telo je v geometriji strogo konveksni polieder, katerega je vsaka ploskev pravilni mnogokotnik, a ni uniformni, kot so recimo Platonsko telo, Arhimedsko telo, prizma ali antiprizma.
Poglej Prizma in Seznam Johnsonovih teles
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Prizma in Seznam matematičnih vsebin
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov vsebuje pregled mnogokotnikov, poliedrov in politopov.
Poglej Prizma in Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam uniformnih poliedrov
Seznam uniformnih poliedrov vsebuje.
Poglej Prizma in Seznam uniformnih poliedrov
Seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč
Seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč vsebuje pregled uniformnih poliedrov v odvisnosti od njihove slike oglišč.
Poglej Prizma in Seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Prizma in Sneg
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Prizma in Spektroskopija
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Prizma in Stefan-Boltzmannov zakon
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Prizma in Steklo
Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto
Stolnica sv.
Poglej Prizma in Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto
Svetilnik
Savudrijski svetilnik Svetilnik v Ushuaii v Argentini Svetílnik je naprava, večinoma kot višja zgradba, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam orientacijo.
Poglej Prizma in Svetilnik
Svetlovod
Lovilec svetlobe Svetlovod, svetlobna cev ali sončna cev (ang. Light tube, Light pipe, Sun pipe) je naprava za prenos sončne svetlobe v notranje prostore za namene osvetljevanja.
Poglej Prizma in Svetlovod
Termoelektrarna Šoštanj blok 5
Blok 5 je eden od še obratujočih blokov Termoelektrarne Šoštanj.
Poglej Prizma in Termoelektrarna Šoštanj blok 5
Tetragonalni kristalni sistem
Tetragonalni kristalni sistem ali tetragonalna singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Prizma in Tetragonalni kristalni sistem
Tikovec
Tikovec (znanstveno ime Tectona) je rod listnatih tropskih dreves.
Poglej Prizma in Tikovec
Tristrana prizma
Tristrana prizma je v geometriji prizma s tremi stranskimi ploskvami.
Poglej Prizma in Tristrana prizma
Trojno povečana tristrana prizma
Trojno povečana tristrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J51).
Poglej Prizma in Trojno povečana tristrana prizma
Trona
Trona je natrijev karbonatni mineral s kemijsko formulo Na3(CO3)(HCO3)•2H2O (trinatrijev hidrogendikarbonat dihidrat. Je ne-morski evaporitni mineral. V Združenih državah Amerike so njegove naravne zaloge tako velike, da je primarni vir natrijevega karbonata, ki se drugod po svetu proizvaja predvsem po Solvayevem postopku.
Poglej Prizma in Trona
Uniformna antiprizmatična prizma
Antiprizmatična prizma je v štirirazsežni geometriji uniformni polihoron s celicama dveh uniformnih antiprizem v dveh vzporednih trirazsežnih hiperravnin, povezanih s celicami uniformnih prizem med pari stranskih ploskev.
Poglej Prizma in Uniformna antiprizmatična prizma
Uniformni polieder
Uniformni polieder je polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki so prehodni na svojih ogliščih (to pomeni, da obstaja togi premik (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega).
Poglej Prizma in Uniformni polieder
Uniformni polihoron
projekcije v perspektivi kaže kot, da so robovi manjši proti središču projekcije. Coxeterjevi ravnini (simetrija D10). Prikazana so samo oglišča in robovi. Uniformni polihoron je v geometriji polihoron ali 4-politop, ki je ogliščno prehoden.
Poglej Prizma in Uniformni polihoron
Uniformni politop
Uniformni politop je politop, ki ga sestavljajo facete z nižjo razsežnostjo.
Poglej Prizma in Uniformni politop
Veliki dodekahemiikozakron
Veliki dodekahemiikozakron je eden izmed devetih dualnih hemipoliedrov.
Poglej Prizma in Veliki dodekahemiikozakron
Veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder
Veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder (tudi Skillingova oblika) je uniformni zvezdni polieder.
Poglej Prizma in Veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder
Veliki ikozihemidodekakron
Veliki ikozihemidodekakron je v geometriji dualno telo velikega ikozihemidodekaedra.
Poglej Prizma in Veliki ikozihemidodekakron
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Prizma in Vidni spekter
Vustit
Vustit (FeO) je mineralna oblika železovega(II) oksida, ki se pojavlja v meteoritih in samorodnem železu.
Poglej Prizma in Vustit
Vzgon
sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.
Poglej Prizma in Vzgon
Weld-Blundellova prizma
Weld-Blundellova prizma Weld-Blundellova prizma je glinena šriristrana pokončna prizma s klinopisnim besedilom, ki se nahaja v Ašmolovem muzeju v Londonu (kataloška številka AN1923.444.) Prizmo je med odpravo leta 1922 v današnjem Iraku našel britanski arheolog Herbert Weld Blundell.
Poglej Prizma in Weld-Blundellova prizma
Wythoffov simbol
right Wythoffov simbol so prvi uporabili Harold Scott MacDonald Coxeter (1907–2003), Hugh Christopher Longuet-Higgins (1923–2004) in Miller v svojih pregledih uniformnih poliedrov.
Poglej Prizma in Wythoffov simbol
Zagozda
Prikaz načela delovanja zagozde Sekira s širokokotno zagozdo za cepljenje hlodov Zagozda (tudi klin) je v mehaniki enostavna naprava, običajno v obliki tristrane prizme.
Poglej Prizma in Zagozda
Zonoeder
Zonoeder je konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve mnogokotnike s točkovno simetrijo (simetrija pri vrtenju za 180º).
Poglej Prizma in Zonoeder
Zvezdni polieder
Zvezdni polieder je polieder, ki ima ponovljivo zapletenost, ki mu daje zvezdno obliko.
Poglej Prizma in Zvezdni polieder