Kazalo
20 odnosi: Atom, Elektrika in magnetizem, Elektron, Energija, Gostota verjetnosti, Ionska vez, Kemija, Koordinativna kovalentna vez, Kovalentna vez, Kovina, Kovinska vez, Kristal, Kvantna mehanika, Medmolekulska sila, Molekula, Molekulski kristal, Sila, Teorija valenčne vezi, Van der Waalsova sila, Vodikova vez.
- Kemijske vezi
- Kvantna kemija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Kemična vez in Atom
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Kemična vez in Elektrika in magnetizem
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Kemična vez in Elektron
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Kemična vez in Energija
Gostota verjetnosti
Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.
Poglej Kemična vez in Gostota verjetnosti
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Poglej Kemična vez in Ionska vez
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Kemična vez in Kemija
Koordinativna kovalentna vez
Koordinativna kovalentna vez je posebna vrsta kovalentne vezi, kjer eden od atomov v vezi prispeva oba elektrona, potrebna za nastanek vezi.
Poglej Kemična vez in Koordinativna kovalentna vez
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Kemična vez in Kovalentna vez
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Kemična vez in Kovina
Kovinska vez
Kovinsko vez tvorijo elektropozitivni elementi.
Poglej Kemična vez in Kovinska vez
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Kemična vez in Kristal
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Kemična vez in Kvantna mehanika
Medmolekulska sila
Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.
Poglej Kemična vez in Medmolekulska sila
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Kemična vez in Molekula
Molekulski kristal
Osnovni gradniki molekulskih kristalov so molekule, med katerimi delujejo molekulske vezi.
Poglej Kemična vez in Molekulski kristal
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Kemična vez in Sila
Teorija valenčne vezi
Teorija valenčne vezi oziroma teorija o nastanku vezi pravi, da se vezi med atomi tvorijo, če pride zaradi tega do nove razporeditve elektronov in jeder, ki ima nižjo energijo.
Poglej Kemična vez in Teorija valenčne vezi
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Poglej Kemična vez in Van der Waalsova sila
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Kemična vez in Vodikova vez
Glej tudi
Kemijske vezi
Kvantna kemija
Prav tako znan kot Dvojna vez, Dvovez, Enojna vez, Kemijska vez, Trojna vez.