Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Kemija

Index Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

203 odnosi: Absorpcijski zakon, Aktivacijska energija, Aleksander Veliki, Aleksandrija, Aleksandrijska knjižnica, Alkimija, Analizna kemija, Anion, Anorganska kemija, Anorganska spojina, Antoine Lavoisier, Arabščina, Arabci, Aristotel, Arrheniusova enačba, Astrologija, Astronomija, Atom, Atomski polmer, Atomsko jedro, Avogadrov zakon, Avogadrova konstanta, Številka CAS, Barvilo, Baza (kemija), Biokemija, Biologija, Bližnji vzhod, Bose-Einsteinov kondenzat, Boylov zakon, CODATA, Delni tlak, Demokrit, Difuzija, Difuzijski zakon, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Egipt, Ekologija, Eksotermna reakcija, Elektrokemija, Elektron, Elektronegativnost, Endotermna reakcija, Energija, Entropija (klasična termodinamika), Epidemija, Eter (fizika), Evropa, Faza snovi, Fazni prehod, ..., Fermentacija (biokemija), Feromagnetizem, Filozofija, Fizika, Fizikalna kemija, Flogistonska teorija, Fonon, Foton, Francis Bacon, Francoščina, Galaksija, Gay-Lussacov zakon, Geologija, Gilbert Newton Lewis, Gorenje (kemija), Gostota, Grščina, Grki, Henryjev zakon, Hessov zakon, Idealni plin, Indijci, Ionizacijska energija, Ionska vez, Izomer, Izotop, Jedrska kemija, Jedrska magnetna resonanca, Jeklo, John Dalton, Kamen modrosti, Kation, Kemična sprememba, Kemična vez, Kemični element, Kemijska enačba, Kemijska kinetika, Kemijska reakcija, Kemijsko ravnotežje, Keramika, Kisik, Kislina, Koordinacijsko število, Kovalentna vez, Kovina, Kovinska vez, Kristal, Kuga, Kvant, Kvantna mehanika, Laboratorij, Latinščina, Levkip, Linus Carl Pauling, Liter, Lomni količnik, Lukrecij, Magnetizem, Matematika, Medicina, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Metalurgija, Milo, Mistika, Molarna koncentracija, Molekula, Natrijev klorid, Nevtron, Nomenklatura organske kemije IUPAC, Ogenj, Ogljik, Oksidacijsko stanje, Organska kemija, Organska spojina, Paracelsus, Paramagnetizem, Parni tlak, Periodni sistem elementov, Perzijci, Pigment, Pivo, Plazma (fizika), Plinij starejši, Prosta energija, Prosta entalpija, Proton, Prst (pedologija), Prvi zakon termodinamike, Raoultov zakon, Raztopina, Reaktant, Redoks reakcija, René Descartes, Rimskokatoliška cerkev, Robert Boyle, Ruda, Seznam kemičnih spojin, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kemikov, Seznam slovenskih kemikov, Sol, Specifična toplota, Spektroskopija, Srednji vek, Stari Egipt, Starorimska civilizacija, Statistična mehanika, Steklo, Svetloba, Svinec, Teoretična kemija, Termodinamika, Tkanina, Toplota, Topnost, Trdota, Trojna točka, Ultrazvok, Uran, Usnje, Vino, Voda, Vodik, Vodikova vez, Vrstno število, Zakon o ohranitvi mase, Zakon o stalnih razmerjih, Zdravilo, Zdravnik, Zgodovina, Zlato, Zlitina, Zmes, Zmnožek, Znanost, Zrak, Zvezda, 1200, 1300, 1661, 1663, 1730, 1773, 1789, 1803, 1837, 1947, 1998, 330, 332 pr. n. št., 400 pr. n. št., 642, 7. stoletje. Razširi indeks (153 več) »

Absorpcijski zakon

rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Novo!!: Kemija in Absorpcijski zakon · Poglej več »

Aktivacijska energija

Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku. Aktivácijska energíja Ea je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da steče kemijska reakcija.

Novo!!: Kemija in Aktivacijska energija · Poglej več »

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Novo!!: Kemija in Aleksander Veliki · Poglej več »

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Novo!!: Kemija in Aleksandrija · Poglej več »

Aleksandrijska knjižnica

Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu, je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.

Novo!!: Kemija in Aleksandrijska knjižnica · Poglej več »

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Novo!!: Kemija in Alkimija · Poglej več »

Analizna kemija

Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.

Novo!!: Kemija in Analizna kemija · Poglej več »

Anion

Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).

Novo!!: Kemija in Anion · Poglej več »

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks. '''D:''' Silikoni imajo mnogo značilnosti organskih polimerov. '''E:''' Grubbsov katalizator je zelo zapletena spojina za katero jo odkritelj leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. '''F:''' Zeoliti se uporabljajo kot molekularna sita. '''G:''' Bakrov(II) acetat je tudi teoretike presenetil s svojim diamagnetizmom. Anorganska kemija je prirodoslovna znanost in veja kemije, ki preučuje zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti anorganskih spojin.

Novo!!: Kemija in Anorganska kemija · Poglej več »

Anorganska spojina

Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.

Novo!!: Kemija in Anorganska spojina · Poglej več »

Antoine Lavoisier

Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.

Novo!!: Kemija in Antoine Lavoisier · Poglej več »

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Novo!!: Kemija in Arabščina · Poglej več »

Arabci

Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Novo!!: Kemija in Arabci · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristotelēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Novo!!: Kemija in Aristotel · Poglej več »

Arrheniusova enačba

Arrheniusova enačba je preprosta, vendar zelo točna empirična enačba odvisnosti konstante reakcijske hitrosti od aktivacijske energije in temperature.

Novo!!: Kemija in Arrheniusova enačba · Poglej več »

Astrologija

Astrologíja (grško αστρολογία: astrología Kategorija:Interdisciplinarna področja Kategorija:Psevdoznanost *.

Novo!!: Kemija in Astrologija · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: Kemija in Astronomija · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Kemija in Atom · Poglej več »

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Novo!!: Kemija in Atomski polmer · Poglej več »

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Novo!!: Kemija in Atomsko jedro · Poglej več »

Avogadrov zakon

Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.

Novo!!: Kemija in Avogadrov zakon · Poglej več »

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Novo!!: Kemija in Avogadrova konstanta · Poglej več »

Številka CAS

Številka CAS, registrska številka CAS, CAS RN ali CAS #, je enoznačen številčni identifikator kemijskih elementov, spojin, polimerov, bioloških sekvenc, zmesi in zlitin.

Novo!!: Kemija in Številka CAS · Poglej več »

Barvilo

Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.

Novo!!: Kemija in Barvilo · Poglej več »

Baza (kemija)

Báza, lúg ali lúžina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.

Novo!!: Kemija in Baza (kemija) · Poglej več »

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemične snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Novo!!: Kemija in Biokemija · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Kemija in Biologija · Poglej več »

Bližnji vzhod

Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.

Novo!!: Kemija in Bližnji vzhod · Poglej več »

Bose-Einsteinov kondenzat

Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.

Novo!!: Kemija in Bose-Einsteinov kondenzat · Poglej več »

Boylov zakon

Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.

Novo!!: Kemija in Boylov zakon · Poglej več »

CODATA

CODATA ali Odbor za podatke v znanosti in tehnologiji (Committee on Data for Science and Technology) je odbor v sklopu Mednarodnega sveta za znanost (International Council of Science ali ICSU).

Novo!!: Kemija in CODATA · Poglej več »

Delni tlak

Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.

Novo!!: Kemija in Delni tlak · Poglej več »

Demokrit

Demokrit (starogrško Δημόκριτος: Demókritos), starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr.

Novo!!: Kemija in Demokrit · Poglej več »

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Novo!!: Kemija in Difuzija · Poglej več »

Difuzijski zakon

Difuzíjski zákon ali pŕvi Fickov zákon podaja zvezo med gostoto masnega toka j in gradienta koncentracije c pri difuziji: Pri tem je D difuzijska konstanta.

Novo!!: Kemija in Difuzijski zakon · Poglej več »

Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Kemija in Dimitrij Ivanovič Mendelejev · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko مصر, Misr) je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Novo!!: Kemija in Egipt · Poglej več »

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Novo!!: Kemija in Ekologija · Poglej več »

Eksotermna reakcija

Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.

Novo!!: Kemija in Eksotermna reakcija · Poglej več »

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Novo!!: Kemija in Elektrokemija · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Kemija in Elektron · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Novo!!: Kemija in Elektronegativnost · Poglej več »

Endotermna reakcija

Endotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota porablja, okolica pa ohlaja.

Novo!!: Kemija in Endotermna reakcija · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Kemija in Energija · Poglej več »

Entropija (klasična termodinamika)

Entropíja je termodinamična količina, ki si jo telesa izmenjujejo, ko izmenjujejo toploto.

Novo!!: Kemija in Entropija (klasična termodinamika) · Poglej več »

Epidemija

Epidemija (iz grščine epi- na (predpona) + demos ljudje) je nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni v človeški populaciji, ki močno presega normalno obolevnost (t. i. incidenco) v tej populaciji.

Novo!!: Kemija in Epidemija · Poglej več »

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Novo!!: Kemija in Eter (fizika) · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Kemija in Evropa · Poglej več »

Faza snovi

Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.

Novo!!: Kemija in Faza snovi · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Novo!!: Kemija in Fazni prehod · Poglej več »

Fermentacija (biokemija)

CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2). Etanal se nato reducira do etanola s pomočjo energije in vodika od NADH; pri tem procesu se NADH oksidira do NAD+, da se lahko cikel ponovi. Fermentacija je presnovni proces, ki pretvori sladkor v kisline, pline ali alkohol.

Novo!!: Kemija in Fermentacija (biokemija) · Poglej več »

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Kemija in Feromagnetizem · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía) je humanistična veda.

Novo!!: Kemija in Filozofija · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Kemija in Fizika · Poglej več »

Fizikalna kemija

Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.

Novo!!: Kemija in Fizikalna kemija · Poglej več »

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Novo!!: Kemija in Flogistonska teorija · Poglej več »

Fonon

Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.

Novo!!: Kemija in Fonon · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Kemija in Foton · Poglej več »

Francis Bacon

Sir Francis Bacon, baron Verulamski, 1.

Novo!!: Kemija in Francis Bacon · Poglej več »

Francoščina

Francóščina (la langue française) je eden najpomembnejših romanskih jezikov; prehitevata jo le še španščina in portugalščina.

Novo!!: Kemija in Francoščina · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Kemija in Galaksija · Poglej več »

Gay-Lussacov zakon

Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.

Novo!!: Kemija in Gay-Lussacov zakon · Poglej več »

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Novo!!: Kemija in Geologija · Poglej več »

Gilbert Newton Lewis

Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Kemija in Gilbert Newton Lewis · Poglej več »

Gorenje (kemija)

Je kemijska reakcija pri kateri se porabljata kisik in gorivo nastaja pa ogljikov dioksid, voda, toplota in svetlobo.

Novo!!: Kemija in Gorenje (kemija) · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Kemija in Gostota · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (grško: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Kemija in Grščina · Poglej več »

Grki

Grki Grki so narod, ki živi v Grčiji, na Cipru in kot manjšina v Albaniji in Turčiji, govorijo pa grško.

Novo!!: Kemija in Grki · Poglej več »

Henryjev zakon

William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.

Novo!!: Kemija in Henryjev zakon · Poglej več »

Hessov zakon

Germain Henri Hess (German Ivanovič Gess) (1802-1850) Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike.

Novo!!: Kemija in Hessov zakon · Poglej več »

Idealni plin

Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.

Novo!!: Kemija in Idealni plin · Poglej več »

Indijci

Indijci je politična oznaka za skupino ljudi, ki živi na področju Indije.

Novo!!: Kemija in Indijci · Poglej več »

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Novo!!: Kemija in Ionizacijska energija · Poglej več »

Ionska vez

Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.

Novo!!: Kemija in Ionska vez · Poglej več »

Izomer

Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.

Novo!!: Kemija in Izomer · Poglej več »

Izotop

Izotòpi (grško iso- - enak + topos - kraj) so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Novo!!: Kemija in Izotop · Poglej več »

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.

Novo!!: Kemija in Jedrska kemija · Poglej več »

Jedrska magnetna resonanca

300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.

Novo!!: Kemija in Jedrska magnetna resonanca · Poglej več »

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Novo!!: Kemija in Jeklo · Poglej več »

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

Novo!!: Kemija in John Dalton · Poglej več »

Kamen modrosti

Joseph Wright, 1771) Kamen modrosti je v alkimiji snov, ki bi omogočila pretvorbo nežlahtnih kovin v zlato ali srebro.

Novo!!: Kemija in Kamen modrosti · Poglej več »

Kation

Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.

Novo!!: Kemija in Kation · Poglej več »

Kemična sprememba

Kémična spremémba je snovna sprememba, pri kateri nastane nova snov z drugačnimi značilnostmi kot izhodna.

Novo!!: Kemija in Kemična sprememba · Poglej več »

Kemična vez

Kemična vez ali vez je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Novo!!: Kemija in Kemična vez · Poglej več »

Kemični element

Kémični element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemičnim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Kemija in Kemični element · Poglej več »

Kemijska enačba

Kemijska enačba je zapis kemijske reakcije.

Novo!!: Kemija in Kemijska enačba · Poglej več »

Kemijska kinetika

Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.

Novo!!: Kemija in Kemijska kinetika · Poglej več »

Kemijska reakcija

Kemijska reakcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Novo!!: Kemija in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kemijsko ravnotežje

Kemijsko ravnotežje je stanje kemijske reakcije, v katerem njeni produkti in reaktanti nastajajo z isto hitrostjo, pri tem pa njihove koncentracije ostajajo enako velike.

Novo!!: Kemija in Kemijsko ravnotežje · Poglej več »

Keramika

Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.

Novo!!: Kemija in Keramika · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Kemija in Kisik · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Novo!!: Kemija in Kislina · Poglej več »

Koordinacijsko število

V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.

Novo!!: Kemija in Koordinacijsko število · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Novo!!: Kemija in Kovalentna vez · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Novo!!: Kemija in Kovina · Poglej več »

Kovinska vez

Kovinsko vez tvorijo elektropozitivni elementi.

Novo!!: Kemija in Kovinska vez · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Novo!!: Kemija in Kristal · Poglej več »

Kuga

Kúga je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.

Novo!!: Kemija in Kuga · Poglej več »

Kvant

Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.

Novo!!: Kemija in Kvant · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Novo!!: Kemija in Kvantna mehanika · Poglej več »

Laboratorij

Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.

Novo!!: Kemija in Laboratorij · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Kemija in Latinščina · Poglej več »

Levkip

Levkíp (Leúkippos), starogrški filozof, * okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.

Novo!!: Kemija in Levkip · Poglej več »

Linus Carl Pauling

Linus Carl Pauling, ameriški kemik, nobelovec, * 28. februar 1901, Portland, Oregon, Združene države Amerike, † 19. avgust 1994, Big Sur, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Kemija in Linus Carl Pauling · Poglej več »

Liter

Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.

Novo!!: Kemija in Liter · Poglej več »

Lomni količnik

Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med fazno hitrostjo razširjanja elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru c in 1 fizikalna škrbina Kategorija:Optika Kategorija:Brezrazsežne količine.

Novo!!: Kemija in Lomni količnik · Poglej več »

Lukrecij

‎Tit Lukrecij Kar (latinsko Titus Lucretius Carus, rimski filozof in pesnik, * 95 pr. n. št., Rim, † 55 pr. n. št., Rim. Bil je zagovornik mehanicističnega epikurejskega pogleda na stvarnost. V svoji knjigi O naravi sveta (latinsko De Rerum Natura) je v dolgi pesnitvi pojasnil ta pogled na stvarstvo. Pesnitev se je komaj ohranila. Ni je bilo najti skozi ves srednji vek. Edini ohranjeni rokopis je leta 1417 v nekem nemškem samostanu našel italijanski humanist in odkritelj mnogih antičnih besedil Poggio Bracciolini. Kmalu po Gutenbergovem odkritju tiska so jo natisnili. Bil je posrednik Demokritove zamisli o atomizmu. Zelo je vplival na Gassendija, Diderota in materialiste.

Novo!!: Kemija in Lukrecij · Poglej več »

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Novo!!: Kemija in Magnetizem · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Kemija in Matematika · Poglej več »

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Novo!!: Kemija in Medicina · Poglej več »

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.

Novo!!: Kemija in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo · Poglej več »

Metalurgija

Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).

Novo!!: Kemija in Metalurgija · Poglej več »

Milo

Ročno izdelano milo Mila so snovi, ki jih dobimo, če maščobe segrejemo skupaj z natrijevim ali kalijevem hidroksidom.

Novo!!: Kemija in Milo · Poglej več »

Mistika

Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.

Novo!!: Kemija in Mistika · Poglej več »

Molarna koncentracija

Molarna koncentracija (tudi molarnost in množinska koncentracija) je merilo koncentracije topljenca v določenem volumnu raztopine.

Novo!!: Kemija in Molarna koncentracija · Poglej več »

Molekula

Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Kemija in Molekula · Poglej več »

Natrijev klorid

Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.

Novo!!: Kemija in Natrijev klorid · Poglej več »

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Novo!!: Kemija in Nevtron · Poglej več »

Nomenklatura organske kemije IUPAC

Nomenklatura organske kemije IUPAC je sistematična metoda poimenovanja organskih kemičnih spojin, ki jo priporoča Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (International Union of Pure and Applied Chemistry, IUPAC).

Novo!!: Kemija in Nomenklatura organske kemije IUPAC · Poglej več »

Ogenj

Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.

Novo!!: Kemija in Ogenj · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (latinsko carbonium) je kemični element s simbolom C in vrstnim številom 6.

Novo!!: Kemija in Ogljik · Poglej več »

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Novo!!: Kemija in Oksidacijsko stanje · Poglej več »

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Novo!!: Kemija in Organska kemija · Poglej več »

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik.

Novo!!: Kemija in Organska spojina · Poglej več »

Paracelsus

Paracelsus, švicarski alkimist, zdravnik, astrolog in okultist, * 11. november/17. december 1493, Einsiedeln (Švica), † 24. september 1541, Salzburg (Avstrija).

Novo!!: Kemija in Paracelsus · Poglej več »

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Kemija in Paramagnetizem · Poglej več »

Parni tlak

Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.

Novo!!: Kemija in Parni tlak · Poglej več »

Periodni sistem elementov

Periodni sistem elementov je tabelarični prikaz znanih kemijskih elementov po atomskem številu in elektronski konfiguraciji, tako da mnoge kemijske lastnosti sledijo pravilnim vzorcem po njej.

Novo!!: Kemija in Periodni sistem elementov · Poglej več »

Perzijci

Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.

Novo!!: Kemija in Perzijci · Poglej več »

Pigment

Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.

Novo!!: Kemija in Pigment · Poglej več »

Pivo

Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.

Novo!!: Kemija in Pivo · Poglej več »

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Novo!!: Kemija in Plazma (fizika) · Poglej več »

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Novo!!: Kemija in Plinij starejši · Poglej več »

Prosta energija

Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.

Novo!!: Kemija in Prosta energija · Poglej več »

Prosta entalpija

Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.

Novo!!: Kemija in Prosta entalpija · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Novo!!: Kemija in Proton · Poglej več »

Prst (pedologija)

Spodzol Pŕst je geografski izraz za tla.

Novo!!: Kemija in Prst (pedologija) · Poglej več »

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.

Novo!!: Kemija in Prvi zakon termodinamike · Poglej več »

Raoultov zakon

Diagram parnih tlakov idealne zmesi komponent ''A'' in ''B''. Čista komponenta ''A'' ima višji parni tlak (pA0, leva ordinatna os) od komponente ''B'' (''pB0,'' desna ordinatna os), zato ima nižjo temperaturo vrelišča. Parni tlak zmesi je enak vsoti delnih tlakov ''p.

Novo!!: Kemija in Raoultov zakon · Poglej več »

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Novo!!: Kemija in Raztopina · Poglej več »

Reaktant

Reaktanti so snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo.

Novo!!: Kemija in Reaktant · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Novo!!: Kemija in Redoks reakcija · Poglej več »

René Descartes

Rene Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 1. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Kemija in René Descartes · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Kemija in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Robert Boyle

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, Lismore Castle, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Novo!!: Kemija in Robert Boyle · Poglej več »

Ruda

Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšen drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.

Novo!!: Kemija in Ruda · Poglej več »

Seznam kemičnih spojin

Seznam kemijskih spojin obsega najpogostejše spojine v kemiji.

Novo!!: Kemija in Seznam kemičnih spojin · Poglej več »

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Kemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Seznam kemikov

Seznam najpomembejših kemikov.

Novo!!: Kemija in Seznam kemikov · Poglej več »

Seznam slovenskih kemikov

Seznam slovenskih kemikov.

Novo!!: Kemija in Seznam slovenskih kemikov · Poglej več »

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Novo!!: Kemija in Sol · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Kemija in Specifična toplota · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Novo!!: Kemija in Spektroskopija · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srédnji vék je zgodovinsko obdobje, ki se je pričelo leta 476 z razpadom Zahodnega rimskega cesarstva (konec starega veka) in se končalo leta 1492 z odkritjem Amerike.

Novo!!: Kemija in Srednji vek · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike s središčem ob spodnjem toku reke Nil na ozemlju sedanjega Egipta.

Novo!!: Kemija in Stari Egipt · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Kemija in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Novo!!: Kemija in Statistična mehanika · Poglej več »

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Novo!!: Kemija in Steklo · Poglej več »

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Kemija in Svetloba · Poglej več »

Svinec

Svínec (latinsko plumbum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pb in atomsko število 82.

Novo!!: Kemija in Svinec · Poglej več »

Teoretična kemija

Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.

Novo!!: Kemija in Teoretična kemija · Poglej več »

Termodinamika

Têrmodinámika (therme - toplota + δυναμις: dynamis - sprememba, moč) je veja fizike, ki preučuje energijo, njeno pretvarjanje med različnimi oblikami, kot je toplota, in sposobnost opravljanja dela.

Novo!!: Kemija in Termodinamika · Poglej več »

Tkanina

Tkanina Tkanina je tekstilni izdelek, narejen s tkanjem.

Novo!!: Kemija in Tkanina · Poglej več »

Toplota

Toplôta (oznaka Q) je v fiziki količina, ki meri energijo, ki zaradi razlike v temperaturi prehaja iz enega telesa na drugo.

Novo!!: Kemija in Toplota · Poglej več »

Topnost

Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.

Novo!!: Kemija in Topnost · Poglej več »

Trdota

Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji (obrabi).

Novo!!: Kemija in Trdota · Poglej več »

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Novo!!: Kemija in Trojna točka · Poglej več »

Ultrazvok

Ultrazvok je zvok s frekvenco, višjo od zgornje meje slišnega območja, kar je pri človeku približno 20 kHz.

Novo!!: Kemija in Ultrazvok · Poglej več »

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Novo!!: Kemija in Uran · Poglej več »

Usnje

Usnje je ustrojena živalska koža.

Novo!!: Kemija in Usnje · Poglej več »

Vino

Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.

Novo!!: Kemija in Vino · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo H2O.

Novo!!: Kemija in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Kemija in Vodik · Poglej več »

Vodikova vez

vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).

Novo!!: Kemija in Vodikova vez · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Kemija in Vrstno število · Poglej več »

Zakon o ohranitvi mase

Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.

Novo!!: Kemija in Zakon o ohranitvi mase · Poglej več »

Zakon o stalnih razmerjih

Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.

Novo!!: Kemija in Zakon o stalnih razmerjih · Poglej več »

Zdravilo

Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.

Novo!!: Kemija in Zdravilo · Poglej več »

Zdravnik

Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.

Novo!!: Kemija in Zdravnik · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Kemija in Zgodovina · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Au (iz Egipčanske besede aurum) in atomsko število 79.

Novo!!: Kemija in Zlato · Poglej več »

Zlitina

Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Novo!!: Kemija in Zlitina · Poglej več »

Zmes

Zmes je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.

Novo!!: Kemija in Zmes · Poglej več »

Zmnožek

Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.

Novo!!: Kemija in Zmnožek · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Kemija in Znanost · Poglej več »

Zrak

Sestava zraka Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje.

Novo!!: Kemija in Zrak · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Kemija in Zvezda · Poglej več »

1200

1200 (MCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Kemija in 1200 · Poglej več »

1300

1300 (MCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Kemija in 1300 · Poglej več »

1661

1661 (MDCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Kemija in 1661 · Poglej več »

1663

1663 (MDCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Kemija in 1663 · Poglej več »

1730

1730 (MDCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Kemija in 1730 · Poglej več »

1773

1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Kemija in 1773 · Poglej več »

1789

1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Kemija in 1789 · Poglej več »

1803

1803 (MDCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Kemija in 1803 · Poglej več »

1837

1837 (MDCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Kemija in 1837 · Poglej več »

1947

1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Kemija in 1947 · Poglej več »

1998

1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Kemija in 1998 · Poglej več »

330

330 (CCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Kemija in 330 · Poglej več »

332 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. Leta: 337 pr. n. št. 336 pr. n. št. 335 pr. n. št. 334 pr. n. št. 333 pr. n. št. - 332 pr.

Novo!!: Kemija in 332 pr. n. št. · Poglej več »

400 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. - 400. pr. n. št. - 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. Leta: 405 pr. n. št. 404 pr. n. št. 403 pr. n. št. 402 pr. n. št. 401 pr. n. št. - 400 pr.

Novo!!: Kemija in 400 pr. n. št. · Poglej več »

642

642 (DCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Kemija in 642 · Poglej več »

7. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 4. stoletje | 5. stoletje | 6. stoletje | 7.

Novo!!: Kemija in 7. stoletje · Poglej več »

Preusmerja sem:

Inženir kemije, Kemik, Kemičarka.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »