Anorganska kemija in Kemija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Anorganska kemija in Kemija

Anorganska kemija vs. Kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks. '''D:''' Silikoni imajo mnogo značilnosti organskih polimerov. '''E:''' Grubbsov katalizator je zelo zapletena spojina za katero jo odkritelj leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. '''F:''' Zeoliti se uporabljajo kot molekularna sita. '''G:''' Bakrov(II) acetat je tudi teoretike presenetil s svojim diamagnetizmom. Anorganska kemija je prirodoslovna znanost in veja kemije, ki preučuje zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti anorganskih spojin. Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Anion

Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).

Anion in Anorganska kemija · Anion in Kemija · Poglej več »

Anorganska spojina

Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.

Anorganska kemija in Anorganska spojina · Anorganska spojina in Kemija · Poglej več »

Antoine Lavoisier

Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.

Anorganska kemija in Antoine Lavoisier · Antoine Lavoisier in Kemija · Poglej več »

Baza (kemija)

Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.

Anorganska kemija in Baza (kemija) · Baza (kemija) in Kemija · Poglej več »

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Anorganska kemija in Elektrokemija · Elektrokemija in Kemija · Poglej več »

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Anorganska kemija in Ionizacijska energija · Ionizacijska energija in Kemija · Poglej več »

Ionska vez

Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.

Anorganska kemija in Ionska vez · Ionska vez in Kemija · Poglej več »

Jedrska magnetna resonanca

300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.

Anorganska kemija in Jedrska magnetna resonanca · Jedrska magnetna resonanca in Kemija · Poglej več »

Kation

Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.

Anorganska kemija in Kation · Kation in Kemija · Poglej več »

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Anorganska kemija in Kemična vez · Kemija in Kemična vez · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Anorganska kemija in Kemijska reakcija · Kemija in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Anorganska kemija in Kemijski element · Kemija in Kemijski element · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Anorganska kemija in Kisik · Kemija in Kisik · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Anorganska kemija in Kislina · Kemija in Kislina · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Anorganska kemija in Kovina · Kemija in Kovina · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Anorganska kemija in Kristal · Kemija in Kristal · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Anorganska kemija in Kvantna mehanika · Kemija in Kvantna mehanika · Poglej več »

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Anorganska kemija in Magnetizem · Kemija in Magnetizem · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Anorganska kemija in Ogljik · Kemija in Ogljik · Poglej več »

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Anorganska kemija in Oksidacijsko stanje · Kemija in Oksidacijsko stanje · Poglej več »

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Anorganska kemija in Organska kemija · Kemija in Organska kemija · Poglej več »

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).

Anorganska kemija in Organska spojina · Kemija in Organska spojina · Poglej več »

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Anorganska kemija in Paramagnetizem · Kemija in Paramagnetizem · Poglej več »

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Anorganska kemija in Periodni sistem elementov · Kemija in Periodni sistem elementov · Poglej več »

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Anorganska kemija in Raztopina · Kemija in Raztopina · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Anorganska kemija in Redoks reakcija · Kemija in Redoks reakcija · Poglej več »

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Anorganska kemija in Sol · Kemija in Sol · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Anorganska kemija in Spektroskopija · Kemija in Spektroskopija · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Anorganska kemija in Termodinamika · Kemija in Termodinamika · Poglej več »

Topnost

Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.

Anorganska kemija in Topnost · Kemija in Topnost · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Anorganska kemija in Vodik · Kemija in Vodik · Poglej več »

Zakon o stalnih razmerjih

Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.

Anorganska kemija in Zakon o stalnih razmerjih · Kemija in Zakon o stalnih razmerjih · Poglej več »

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Anorganska kemija in Zlitina · Kemija in Zlitina · Poglej več »