Kazalo
41 odnosi: Akademik, Atomska teža, Copleyjeva medalja, Davyjeva medalja, Fizika, Galij, Germanij, Gimnazija, Henri Moissan, Kemija, Kemijski element, Kovina, Kraljeva švedska akademija znanosti, Kraljeva družba, Krim (polotok), Luna, Mendelevij, Metrični sistem enot, Moskva, Nobelova nagrada za kemijo, Periodni sistem elementov, Radioaktivnost, Rusi, Rusija, Ruska pravoslavna cerkev, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Sibirija, Skandij, Svante August Arrhenius, Tatarstan, Tobolsk, Tuberkuloza, Valenca, 17. februar, 1834, 1907, 2. februar, 4. julij, 8. februar.
- Demidovi nagrajenci
- Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu
- Odkritelji kemičnih elementov
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Člani Pruske akademije znanosti
- Člani Srbske akademije znanosti in umetnosti
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Akademik
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Atomska teža
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Copleyjeva medalja
Davyjeva medalja
Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Davyjeva medalja
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Fizika
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Galij
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Germanij
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Gimnazija
Henri Moissan
Henri Moisan, francoski kemik in farmakolog, * 28. september 1852, Pariz, Francija, † 20. februar 1907, Pariz.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Henri Moissan
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Kemijski element
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Kovina
Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Kraljeva družba
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Krim (polotok)
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Luna
Mendelevij
Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Mendelevij
Metrični sistem enot
ZDA).
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Metrični sistem enot
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Moskva
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Nobelova nagrada za kemijo
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Periodni sistem elementov
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Radioaktivnost
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Rusija
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Ruska pravoslavna cerkev
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Ruski imperij
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Sankt Peterburg
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Sibirija
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Skandij
Svante August Arrhenius
Svante August Arrhenius, švedski fizik in kemik oz.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Svante August Arrhenius
Tatarstan
Republika Tatarstan ali preprosto Tatarstan, je avtonomna republika Ruske federacije, ki se nahaja v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Tatarstan
Tobolsk
Tobolsk je mesto ob sotočju rek Tobol in Irtiš v Tjumenski oblasti v Sibiriji v Rusiji.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Tobolsk
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Tuberkuloza
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Valenca
17. februar
17.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in 17. februar
1834
1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in 1834
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in 1907
2. februar
2.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in 2. februar
4. julij
4.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in 4. julij
8. februar
8.
Poglej Dimitrij Ivanovič Mendelejev in 8. februar
Glej tudi
Demidovi nagrajenci
Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu
Odkritelji kemičnih elementov
Prejemniki Copleyjeve medalje
Tuji člani Kraljeve družbe
Člani Pruske akademije znanosti
Člani Srbske akademije znanosti in umetnosti
Prav tako znan kot Dimitrij I. Mendelejev, Dimitrij Mendelejev, Dimitrij Mendeljejev, Dmitrij Ivanovič Mendeljejev, Mendelejev.