Kazalo
126 odnosi: Aaron Klug, Ada E. Yonath, Adenozin trifosfat, Adolf Butenandt, Alexander Robertus Todd, Alfred Nobel, Alfred Werner, Amonijak, Atomska teža, Aziz Sancar, Švedska, Žolčna kislina, Bakteriofag, Biomolekula, Bor (element), Carl Bosch, Celična membrana, Celica, Cyril Norman Hinshelwood, Deoksiribonukleinska kislina, Derek Harold Richard Barton, Devterij, Dorothy Crowfoot Hodgkin, Eduard Buchner, Električna prevodnost, Elektroliza, Elias James Corey, Emmanuelle Charpentier, Encim, Ernest Rutherford, Evkarionti, Evolucija, Fermentacija, Fluor, Fosfor, Francis William Aston, Frederick Sanger, Friderik Pregl, Friedrich Bergius, Fritz Haber, Gensko prepisovanje, Gensko urejanje CRISPR, George Charles de Hevesy, George Porter, Giulio Natta, Glenn Theodore Seaborg, Harold Clayton Urey, Harold Walter Kroto, Hem, Henri Moissan, ... Razširi indeks (76 več) »
- Nagrade v kemiji
- Nobelova nagrada
Aaron Klug
Sir Aaron Klug, OM, PRS, britanski kemik in biofizik, * 11. avgust 1926, Želva, Litva, † 20. november 2018, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Aaron Klug
Ada E. Yonath
Ada E. Yonath (rojena Livshitz), izraelska biokemičarka in kristalografinja, nobelovka, * 22. junij 1939, Jeruzalem, britanska Palestina (zdaj Izrael).
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Ada E. Yonath
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Adenozin trifosfat
Adolf Butenandt
Adolf Friedrich Johann Butenandt, nemški biokemik, nobelovec, * 24. marec 1903, Lehe, Nemčija, † 18. januar 1995, München.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Adolf Butenandt
Alexander Robertus Todd
Alexander Robertus Todd, baron Todd, OM, PRS, FRSE, škotski biokemik, * 2. oktober 1907, Cathcart, Glasgow, Škotska, † 10. januar 1997, Oakington, Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Alexander Robertus Todd
Alfred Nobel
Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj, * 21. oktober 1833, Stockholm, Švedska, † 10. december 1896, Sanremo, Italija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Alfred Nobel
Alfred Werner
Alfred Werner, švicarski kemik, * 12. december 1866, Mulhouse, Alzacija, † 15. november 1919.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Alfred Werner
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Amonijak
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Atomska teža
Aziz Sancar
Aziz Sancar, turško-ameriški zdravnik in biokemik, nobelovec, * 8. september 1946, Savur, Turčija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Aziz Sancar
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Švedska
Žolčna kislina
Strukturna formula holne kisline. Žolčne kisline so steroidne kisline, ki se nahajajo v žolču pri sesalcih in drugih vretenčarjih.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Žolčna kislina
Bakteriofag
Tipični miovirusni bakteriofag Bakteriofági, ali samo fági (gr. φαγεῖν phagein.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Bakteriofag
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Biomolekula
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Bor (element)
Carl Bosch
Carl Bosch, nemški kemik, * 27. avgust 1874, Nemčija, † 26. april 1940, Nemčija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Carl Bosch
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Celična membrana
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Celica
Cyril Norman Hinshelwood
Sir Cyril Norman Hinshelwood, OM, PRS, angleški fizikalni kemik, * 19. junij 1897, London, Anglija, † 9. oktober 1967.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Cyril Norman Hinshelwood
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Deoksiribonukleinska kislina
Derek Harold Richard Barton
Sir Derek Harold Richard Barton, FRS, angleški kemik in fizik, * 8. september 1918, Gravesend, grofija Kent, Anglija, † 16. marec 1998, College Station, Teksas, ZDA.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Derek Harold Richard Barton
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Devterij
Dorothy Crowfoot Hodgkin
Dorothy Mary Hodgkin, rojena Crowfoot, OM, FRS, angleška kemičarka, nobelovka, * 12. maj 1910, Kairo, Egipt, † 29. julij 1994, Shipston-on-Stour, grofija Warwickshire, Anglija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Dorothy Crowfoot Hodgkin
Eduard Buchner
Eduard Buchner, nemški kemik in botanik, * 20. maj 1860, München, Nemčija, † 13. avgust 1917, Focșani, Romunija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Eduard Buchner
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Električna prevodnost
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Elektroliza
Elias James Corey
Elias James Corey, ameriški kemik, * 12. julij 1928, Methuen, Massachusetts, ZDA.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Elias James Corey
Emmanuelle Charpentier
Emmanuelle Marie Charpentier, francoska mikrobiologinja, genetičarka in biokemičarka, nobelovka, * 11. december 1968, Juvisy-sur-Orge, Francija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Emmanuelle Charpentier
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Encim
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Ernest Rutherford
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Evkarionti
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Evolucija
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Fermentacija
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Fluor
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Fosfor
Francis William Aston
Francis William Aston, angleški kemik in fizik, * 1. september 1877, Harborne, Anglija, Združeno kraljestvo, † 20. november 1945, Cambridge.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Francis William Aston
Frederick Sanger
Frederick Sanger, angleški biokemik in akademik, nobelovec, * 13. avgust 1918, Gloucestershire, Anglija, † 19. november 2013, Cambridge.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Frederick Sanger
Friderik Pregl
Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Friderik Pregl
Friedrich Bergius
Friedrich Karl Rudolf Bergius je bil nemški kemik, * 11. oktober 1884, Breslau (Wrocław), Nemčija, † 30. marec 1949, Buenos Aires, Argentina.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Friedrich Bergius
Fritz Haber
Fritz Haber, nemški kemik judovskega rodu, nobelovec, * 9. december 1868, Nemčija, † 29. januar 1934, Nemčija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Fritz Haber
Gensko prepisovanje
Gensko prepisovanje ali transkripcija je proces pretvorbe informacije iz molekule DNK v molekulo RNK, pri čemer imajo pomembno vlogo transkripcijski faktorji.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Gensko prepisovanje
Gensko urejanje CRISPR
CRISPR-Cas9 Gensko urejanje CRISPR je postopek, ki omogoča spreminjanje genomov živih organizmov.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Gensko urejanje CRISPR
George Charles de Hevesy
George Charles de Hevesy, madžarski radiokemik, * 1. avgust 1885, † 5. julij 1966.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in George Charles de Hevesy
George Porter
George Hornidge Porter, baron Porter luddenhamski, PRS, britanski kemik in plemič, * 6. december 1920, Stainforth, † 31. avgust 2002.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in George Porter
Giulio Natta
Giulio Natta je bil italijanski kemik, ki se je rodil 26. februarja 1903 v Imperii.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Giulio Natta
Glenn Theodore Seaborg
Glenn Theodore Seaborg, ameriški kemik, * 19. april 1912, Ishpeming, Michigan, Združene države Amerike, † 25. februar 1999, Lafayette, Louisiana, Združene države Amerike.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Glenn Theodore Seaborg
Harold Clayton Urey
Harold Clayton Urey, ameriški fizikalni kemik, * 29. april 1893, Walkerton, Indiana, ZDA, † 5. januar 1981, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Harold Clayton Urey
Harold Walter Kroto
Sir Harold Walter »Harry« Kroto (rojen Harold Walter Krotoschiner), FRS, angleški kemik, * 7. oktober 1939, Wishbech, Anglija, † 30. april 2016.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Harold Walter Kroto
Hem
Molekula hema Hem je spojina, ki jo sestavlja železov ion, vezan v sredini heterociklične organske molekule, imenovane porfirin.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Hem
Henri Moissan
Henri Moisan, francoski kemik in farmakolog, * 28. september 1852, Pariz, Francija, † 20. februar 1907, Pariz.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Henri Moissan
Hermann Emil Fischer
Herman Emil Fischer, nemški kemik, biokemik, univerzitetni profesor, * 9. oktober 1852, Euskirchen, Nemčija, † 15. julij 1919, Berlin.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Hermann Emil Fischer
Ilja Prigogine
Ilya Prigogine, belgijski fizikalni kemik ruskega rodu, nobelovec, * 25. januarja 1917, Moskva, Rusija, † 28. maj 2003, Bruselj, Belgija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Ilja Prigogine
Inertni plin
Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Inertni plin
Insulin
aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Insulin
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Ion
Ionski kanalček
Trirazsežnostna struktura nikotinskega receptorja, ki deluje kot ionski kanalček Ionski kanalček, tudi ionski kanal ali membranska pora, je transmembranska beljakovina, ki skozi plazmalemo oblikuje odprtino, ki omogoča transport ionov iz zunajceličnega prostora v celico in obratno.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Ionski kanalček
Irène Joliot-Curie
Irène Joliot-Curie (francoska kemičarka in fizičarka, * 12. september 1897, Pariz, † 17. marec 1956, Pariz. Irene je bila hči Marie in Pierra Curie in žena Frédérica Joliot-Curie. Leta 1935 je z možem prejela Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje umetne radioaktivnosti.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Irène Joliot-Curie
Irving Langmuir
Irving Langmuir, ameriški fizik in kemik, * 31. januar 1881, Brooklyn, New York, ZDA, † 16. avgust 1957, Woods Hole, Massachusetts, ZDA.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Irving Langmuir
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Izotop
Jacobus Henricus van 't Hoff
Jacobus Henricus van 't Hoff, nizozemski kemik, * 30. avgust 1852, Rotterdam, Nizozemska, † 1. marec 1911, Berlin-Steglitz, Nemčija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Jacobus Henricus van 't Hoff
Jean-Marie Lehn
Jean-Marie Lehn, francoski kemik, nobelovec * 30. september 1939, Rosheim, Francija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Jean-Marie Lehn
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Jedrska magnetna resonanca
Jennifer Doudna
Jennifer Anne Doudna, ameriška biokemičarka, * 19. februar 1964.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Jennifer Doudna
Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
Jahann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, * 31. oktober 1835, Berlin, Nemčija, † 20. avgust 1917, Starnberg, Bavarska, Nemčija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
John Anthony Pople
John Anthony Pople, angleški teoretični kemik, * 31. oktober 1925, Burnham-on-Sea, Somerset, Združeno kraljestvo, † 15. marec 2004, Chicago, Illinois, Združene države Amerike.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in John Anthony Pople
John B. Goodenough
John Bannister Goodenough, ameriški fizik, nobelovec, * 25. julij 1922, Jena, Nemčija, † 25. junij 2023, Austin, Teksas, ZDA.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in John B. Goodenough
John Cornforth
Sir John Warcup »Kappa« Cornforth, AC, CBE, FRS, avstralski kemik, * 7. september 1917, Sydney, Avstralija, † 14. december 2013.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in John Cornforth
Kataliza
Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Kataliza
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Kemična vez
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Kemijski element
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Klorofil
Koencim
Koencimi so organske ali koordinacijske spojine, ki pomagajo encimu katalizirati reakcijo.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Koencim
Koiči Tanaka
Koiči Tanaka, japonski kemik, nobelovec, * 3. avgust 1959, Tojama, Japonska.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Koiči Tanaka
Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Kraljeva švedska akademija znanosti
Kvazikristal
Atomski model kvazikristala Ag-Al Kvázikristál je neperiodičen kristal.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Kvazikristal
Lars Onsager
Lars Onsager, norveško-ameriški fizik in kemik, * 27. november 1903, Norveška, † 5. oktober 1976, ZDA.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Lars Onsager
Linus Carl Pauling
Linus Carl Pauling, ameriški kemik, nobelovec, * 28. februar 1901, Portland, Oregon, Združene države Amerike, † 19. avgust 1994, Big Sur, Kalifornija, ZDA.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Linus Carl Pauling
Litij-ionska baterija
Nokia baterija za mobitel Baterija za prenosnik (176 kJ) Li-Ion baterija tudi Li-ionska baterija in litijionska baterija je vrsta polnilne baterije, pri kateri se ioni premikajo od negativne elektrode k pozitivni med praznjenjem in obratno pri polnjenju.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Litij-ionska baterija
Marie Skłodowska-Curie
Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Marie Skłodowska-Curie
Mario Molina
Mario Molina (Mario José Molina Pasquel Henríque), mehiški kemik, * 19. marec 1943, † 7. oktober 2020 Sodeloval je pri odkritju antarktične ozonske luknje in zaradi sodelovanja pri odkritju škodljivosti klorofluoroogljikovodikovih plinov (freonov) ozonu, je bil soprejemnik Nobelove za kemijo nagrade leta 1995.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Mario Molina
Max Ferdinand Perutz
Max Ferdinand Perutz, avstrijsko-britanski molekularni biolog, * 19. maj 1914, Dunaj, † 6. februar 2002, Cambridge.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Max Ferdinand Perutz
Melvin Calvin
Melvin Calvin, ameriški kemik in biokemik, * 8. april 1911, St.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Melvin Calvin
Nikolaj Nikolajevič Semjonov
Nikolaj Nikolajevič Semjonov, ruski fizik in kemik, * 15. april (3. april, ruski koledar) 1896, Saratov, Rusija, † 25. september 1986, Moskva.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Nikolaj Nikolajevič Semjonov
Nobelov sklad
Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Nobelov sklad
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Nobelova nagrada
Nukleotid
Nukleotidi so osnovni gradniki nukleinskih kislin DNK in RNK.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Nukleotid
Odd Hassel
Odd Hassel, norveški kemik in nobelov nagrajenec, * 17. maj 1897, Kristiania (današnji Oslo), † 11. maj 1981, Oslo.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Odd Hassel
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Ogljikov dioksid
Osmoza
Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Osmoza
Otto Hahn
Otto Hahn, nemški kemik, nobelovec, * 8. marec 1879, Frankfurt, Nemčija, † 28. julij 1968, Göttingen.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Otto Hahn
Otto Wallach
Otto Wallach, nemški kemik, nobelovec, * 27. marec 1847, Königsberg, Prusija, † 26. februar 1931, Göttingen, Nemčija Leta 1910 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo za svoj prispevek na področju eteričnih olj ter odkritja načinov ekstrakcij terpenov.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Otto Wallach
Paladij
Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Paladij
Paul Berg
Paul Naim Berg, ameriški biokemik, akademik in nobelovec, * 30. junij 1926, Brooklyn, New York, ZDA, † 15. februar 2023, Stanford, Kalifornija, ZDA.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Paul Berg
Peptid
'''L-alanin'''). Peptíd je spojina dveh ali več aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Peptid
Peter Dennis Mitchell
Peter Dennis Mitchell, britanski biokemik, * 29. september 1920, Mitcham, † 10. april 1992.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Peter Dennis Mitchell
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Peter Joseph William Debye
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Plin
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Polimer
Polonij
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Polonij
Popravljanje DNK
Popravljanje DNK z izrezovanjem baz Popravljanje DNK je proces, v katerem celica prepozna in popravi poškodbo katere od molekul DNK, ki sestavljajo njen genom.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Popravljanje DNK
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Protitelo
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Radij
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Raztopina
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Receptor (biokemija)
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Ribonukleinska kislina
Ribosom
Ribosom je velik in zapleten molekularni ustroj, ki ga najdemo v vseh živih celicah in ki katalizira in regulira tvorbo proteinov.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Ribosom
Richard Adolf Zsigmondy
Richard Adolf Zsigmondy, madžarsko-avstrijski kemik, nobelovec, * 1. april 1865, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 23. september 1929, Göttingen, Nemčija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Richard Adolf Zsigmondy
Robert Burns Woodward
Robert Burns Woodward, ameriški organski kemik, * 10. april 1917, † 8. julij 1979.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Robert Burns Woodward
Robert Robinson (kemik)
Sir Robert Robinson, angleški kemik, * 13. september 1886, † 8. februar 1975.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Robert Robinson (kemik)
Sidney Altman
Sidney Altman, kanadski molekularni biolog, fizik, pedagog, akademik in nobelovec, * 7. maj 1939, Montréal, Québec, Kanada, † 5. april 2022, Rockleigh, New Jersey, ZDA.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Sidney Altman
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Snov
Sterol
Steroli, znani tudi kot steroidni alkoholi, so podskupina steroidov in pomemben razred organskih molekul.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Sterol
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Stockholm
Svante August Arrhenius
Svante August Arrhenius, švedski fizik in kemik oz.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Svante August Arrhenius
Termokemija
kemijske spremembe. Ti poskusi so postali temeljni kamen termokemije. Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Termokemija
Theodore William Richards
Theodore William Richards, ameriški znanstvenik, * 31. januar 1868, Germantown † 2. april 1928, Cambridge, Massachusetts.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Theodore William Richards
Tomas Lindahl
Tomas Robert Lindahl, FRS, švedski biolog, * 28. januar 1938.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Tomas Lindahl
Ubikvitin
Molekularna površina ubikvintina Ubikvitin (Ub) je iz 76 aminokislin sestavljen protein, ki ima sposobnost kovalentne vezave, preko lizinskih (Lys) ostankov na druge proteine.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Ubikvitin
Victor Grignard
François Auguste Victor Grignard, francoski kemik in nobelovec, * 6. maj 1871, Cherbourg, Francija, † 13. december 1935, Lyon.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Victor Grignard
Vitamin
Vitamín (vita življenje, amin vsebujoč dušik) je skupno ime za skupino biološko aktivnih organskih spojin, katerih prisotnost v krvi pripomore danemu živemu organizmu pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnotežja.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Vitamin
Vladimir Prelog
Vladimir Prelog, švicarski kemik hrvaškega rodu, * 23. julij 1906, Sarajevo † 7. januar 1998, Zürich, Švica.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Vladimir Prelog
Walther Hermann Nernst
Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Walther Hermann Nernst
Wilhelm Ostwald
Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Wilhelm Ostwald
William Ramsay
Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in William Ramsay
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Nobelova nagrada za kemijo in Zrak
Glej tudi
Nagrade v kemiji
Nobelova nagrada
Prav tako znan kot Nobelova nagrada iz kemije.