Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Eduard Buchner

Index Eduard Buchner

Eduard Buchner, nemški kemik in botanik, * 20. maj 1860, München, Nemčija, † 13. avgust 1917, Focșani, Romunija.

Kazalo

  1. 25 odnosi: Alkohol, Biokemija, Botanika, Celica, Doktorat, Fermentacija, Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, Kemija, Kisik, Kvas, Major, München, Nemčija, Nemci, Nobelova nagrada za kemijo, Prva svetovna vojna, Romunija, Seznam nemških botanikov, Seznam nemških kemikov, Sodna medicina, Univerza v Münchnu, 13. avgust, 1860, 1917, 20. maj.

  2. Diplomiranci Univerze v Münchnu
  3. Nemški biokemiki
  4. Nemški vojaški zdravniki
  5. Nobelovi nagrajenci za kemijo
  6. Predavatelji na Univerzi v Breslauu
  7. Predavatelji na Univerzi v Kielu
  8. Predavatelji na Univerzi v Tübingenu
  9. Predavatelji na Univerzi v Würzburgu

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Poglej Eduard Buchner in Alkohol

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Poglej Eduard Buchner in Biokemija

Botanika

Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.

Poglej Eduard Buchner in Botanika

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Poglej Eduard Buchner in Celica

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Eduard Buchner in Doktorat

Fermentacija

CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).

Poglej Eduard Buchner in Fermentacija

Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

Jahann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, * 31. oktober 1835, Berlin, Nemčija, † 20. avgust 1917, Starnberg, Bavarska, Nemčija.

Poglej Eduard Buchner in Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Eduard Buchner in Kemija

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Eduard Buchner in Kisik

Kvas

Suhi kvas Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk.

Poglej Eduard Buchner in Kvas

Major

Majôr (angleško in nemško Major) je visok častniški čin.

Poglej Eduard Buchner in Major

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Eduard Buchner in München

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Eduard Buchner in Nemčija

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej Eduard Buchner in Nemci

Nobelova nagrada za kemijo

Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.

Poglej Eduard Buchner in Nobelova nagrada za kemijo

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Eduard Buchner in Prva svetovna vojna

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Eduard Buchner in Romunija

Seznam nemških botanikov

Seznam nemških botanikov.

Poglej Eduard Buchner in Seznam nemških botanikov

Seznam nemških kemikov

Seznam nemških kemikov.

Poglej Eduard Buchner in Seznam nemških kemikov

Sodna medicina

Sodna medicina je interdisciplinarna veja medicine in sodne stroke, ki deluje na področju ugotavljanja vzroka, načina in okoliščin smrti, kadar mrliški preglednik ob pregledu trupla ugotovi, da je vzrok smrti nasilen.

Poglej Eduard Buchner in Sodna medicina

Univerza v Münchnu

Univerza Ludwiga Maximilliana v Münchnu (nemško Ludwig-Maximilians-Universität München) je univerza v Münchnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1472 kot Univerza v Ingolstadtu.

Poglej Eduard Buchner in Univerza v Münchnu

13. avgust

13.

Poglej Eduard Buchner in 13. avgust

1860

1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Eduard Buchner in 1860

1917

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Eduard Buchner in 1917

20. maj

20.

Poglej Eduard Buchner in 20. maj

Glej tudi

Diplomiranci Univerze v Münchnu

Nemški biokemiki

Nemški vojaški zdravniki

Nobelovi nagrajenci za kemijo

Predavatelji na Univerzi v Breslauu

Predavatelji na Univerzi v Kielu

Predavatelji na Univerzi v Tübingenu

Predavatelji na Univerzi v Würzburgu