Kazalo
37 odnosi: Barbiturat, Barbiturna kislina, Bavarska, Benzen, Berlin, Davyjeva medalja, Fenol, Fizika, Formaldehid, Friedrich August Kekulé, Heidelberg, Indigo, Justus von Liebig, Kemija, Kraljeva družba, Laboratorij, Leo Hendrik Baekeland, London, Matematika, München, Nemčija, Nemci, Nobelova nagrada za kemijo, Obrt, Ogljik, Plemstvo, Profesor, Robert Wilhelm Bunsen, Sečna kislina, Strasbourg, Terpen, Univerza v Berlinu, Univerza v Münchnu, 1835, 1917, 20. avgust, 31. oktober.
- Diplomiranci Univerze v Heidelbergu
- Diplomiranci Univerze v Münchnu
- Nemški luterani
- Nobelovi nagrajenci za kemijo
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Predavatelji na Tehniški univerzi v Berlinu
- Predavatelji na Univerzi v Strasbourgu
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Člani Accademie dei Lincei
Barbiturat
Barbiturati so derivati barbiturne kisline in ne soli ali estri, kot nakazuje ime.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Barbiturat
Barbiturna kislina
Barbiturna kislina je organska spojina z pirimidinskim heterocikličnim osnovnim ogrodjem.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Barbiturna kislina
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Bavarska
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Benzen
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Berlin
Davyjeva medalja
Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Davyjeva medalja
Fenol
Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Fenol
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Fizika
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Formaldehid
Friedrich August Kekulé
Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Friedrich August Kekulé
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Heidelberg
Indigo
Índigo je barva svetlobe z valovno dolžino 420–440 nm, in nastopa v svetlobnem spektru med modro in vijolično.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Indigo
Justus von Liebig
Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Justus von Liebig
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Kemija
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Kraljeva družba
Laboratorij
Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Laboratorij
Leo Hendrik Baekeland
Leo Hendrik Baekeland, belgijsko-ameriški kemik in izumitelj, * 14. november 1863, Gent, Belgija, † 23. november 1944, New York, Združene države Amerike.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Leo Hendrik Baekeland
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in London
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Matematika
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in München
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Nemci
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Nobelova nagrada za kemijo
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Obrt
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Ogljik
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Plemstvo
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Profesor
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Robert Wilhelm Bunsen
Sečna kislina
Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Sečna kislina
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Strasbourg
Terpen
borove. Terpeni so najpogostejše sestavine eteričnih olj in pogoste sestavine smol.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Terpen
Univerza v Berlinu
Univerza v Berlinu je lahko.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Univerza v Berlinu
Univerza v Münchnu
Univerza Ludwiga Maximilliana v Münchnu (nemško Ludwig-Maximilians-Universität München) je univerza v Münchnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1472 kot Univerza v Ingolstadtu.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Univerza v Münchnu
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in 1835
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in 1917
20. avgust
20.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in 20. avgust
31. oktober
31.
Poglej Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in 31. oktober
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Heidelbergu
Diplomiranci Univerze v Münchnu
Nemški luterani
Nobelovi nagrajenci za kemijo
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Predavatelji na Tehniški univerzi v Berlinu
Predavatelji na Univerzi v Strasbourgu
Tuji člani Kraljeve družbe
Člani Accademie dei Lincei
Prav tako znan kot Adolf von Baeyer.