Kazalo
88 odnosi: Alkaloid, Alken, Alkohol, Alkoholno vrenje, Antibiotik, Argon, Aromatičnost, Astronomija, Atomska teža, Žlahtni plin, Žuželke, Barvilo, Beljakovina, Biokemija, Deoksiribonukleinska kislina, Devterij, Diamant, Dišavno olje, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Dušik, Eksploziv, Fermentacija, Feromon, Fizikalna kemija, Fluor, Fotokemija, Fotoluminiscenca, Funt šterling, Galij, Gostota, Gustav Robert Kirchhoff, Hormon, Humphry Davy, Indigo, Ionizacijska energija, Izomer, Izotop, Jacobus Henricus van 't Hoff, Jedrska magnetna resonanca, John Cornforth, Kafra, Kataliza, Katalizator, Kemijska kinetika, Kisik, Klorofil, Kraljeva družba, Kristal, Kristalna struktura, Kvantna mehanika, ... Razširi indeks (38 več) »
- 1877 v znanosti
- Nagrade Kraljeve družbe
- Nagrade v kemiji
Alkaloid
Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.
Poglej Davyjeva medalja in Alkaloid
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Davyjeva medalja in Alken
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Davyjeva medalja in Alkohol
Alkoholno vrenje
Alkoholno vrenje ali alkoholna fermentacija je biološki proces, pri katerem so sladkorji, kot so glukoza, fruktoza in saharoza, pretvorjeni v energijo v obliki adenozin trifosfata (ATP), pri tem pa nastaneta etanol in ogljikov dioksid (CO2) kot presnovna (metabolna) odpadna produkta.
Poglej Davyjeva medalja in Alkoholno vrenje
Antibiotik
difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.
Poglej Davyjeva medalja in Antibiotik
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Davyjeva medalja in Argon
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Poglej Davyjeva medalja in Aromatičnost
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Davyjeva medalja in Astronomija
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Davyjeva medalja in Atomska teža
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Davyjeva medalja in Žlahtni plin
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Davyjeva medalja in Žuželke
Barvilo
Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.
Poglej Davyjeva medalja in Barvilo
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Davyjeva medalja in Beljakovina
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Davyjeva medalja in Biokemija
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Davyjeva medalja in Deoksiribonukleinska kislina
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Poglej Davyjeva medalja in Devterij
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Poglej Davyjeva medalja in Diamant
Dišavno olje
Dišávna ólja, tudi etêrična ólja so kapljevine oljnega videza in otipa z izrazitim vonjem.
Poglej Davyjeva medalja in Dišavno olje
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Poglej Davyjeva medalja in Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Davyjeva medalja in Dušik
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Davyjeva medalja in Eksploziv
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).
Poglej Davyjeva medalja in Fermentacija
Feromon
žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.
Poglej Davyjeva medalja in Feromon
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Davyjeva medalja in Fizikalna kemija
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Davyjeva medalja in Fluor
Fotokemija
Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.
Poglej Davyjeva medalja in Fotokemija
Fotoluminiscenca
Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.
Poglej Davyjeva medalja in Fotoluminiscenca
Funt šterling
20 GBP. Funt šterling (angleško Pound sterling) je uradna valuta Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Davyjeva medalja in Funt šterling
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Davyjeva medalja in Galij
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Davyjeva medalja in Gostota
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Davyjeva medalja in Gustav Robert Kirchhoff
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Davyjeva medalja in Hormon
Humphry Davy
Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.
Poglej Davyjeva medalja in Humphry Davy
Indigo
Índigo je barva svetlobe z valovno dolžino 420–440 nm, in nastopa v svetlobnem spektru med modro in vijolično.
Poglej Davyjeva medalja in Indigo
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Davyjeva medalja in Ionizacijska energija
Izomer
Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.
Poglej Davyjeva medalja in Izomer
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Davyjeva medalja in Izotop
Jacobus Henricus van 't Hoff
Jacobus Henricus van 't Hoff, nizozemski kemik, * 30. avgust 1852, Rotterdam, Nizozemska, † 1. marec 1911, Berlin-Steglitz, Nemčija.
Poglej Davyjeva medalja in Jacobus Henricus van 't Hoff
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Davyjeva medalja in Jedrska magnetna resonanca
John Cornforth
Sir John Warcup »Kappa« Cornforth, AC, CBE, FRS, avstralski kemik, * 7. september 1917, Sydney, Avstralija, † 14. december 2013.
Poglej Davyjeva medalja in John Cornforth
Kafra
Kafra je voskasta aromatična snov.
Poglej Davyjeva medalja in Kafra
Kataliza
Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.
Poglej Davyjeva medalja in Kataliza
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Davyjeva medalja in Katalizator
Kemijska kinetika
Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.
Poglej Davyjeva medalja in Kemijska kinetika
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Davyjeva medalja in Kisik
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Poglej Davyjeva medalja in Klorofil
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Davyjeva medalja in Kraljeva družba
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Davyjeva medalja in Kristal
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Davyjeva medalja in Kristalna struktura
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Davyjeva medalja in Kvantna mehanika
Lothar Meyer
Julius Lothar Meyer, nemški kemik, * 19. avgust 1830, Varel, † 11. april 1895, Tübingen.
Poglej Davyjeva medalja in Lothar Meyer
Marcellin Berthelot
Pierre Eugène Marcellin Berthelot, francoski kemik in politik, * 25. oktober 1827, Pariz, Francija, † 18. marec 1907, Pariz, Francija.
Poglej Davyjeva medalja in Marcellin Berthelot
Marie Skłodowska-Curie
Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.
Poglej Davyjeva medalja in Marie Skłodowska-Curie
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Poglej Davyjeva medalja in Masna spektrometrija
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Davyjeva medalja in Mineral
Nukleozid
Nukleozíd je purinska oziroma pirimidinska baza, ki je z N-glikozidno vezjo spojena z ribozo ali deoksiribozo (v slednjem primeru se govori o deoksinukleozidih).
Poglej Davyjeva medalja in Nukleozid
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Davyjeva medalja in Ogljikov dioksid
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Davyjeva medalja in Ogljikov hidrat
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Davyjeva medalja in Ogljikovodik
Optična aktivnost
Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.
Poglej Davyjeva medalja in Optična aktivnost
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Davyjeva medalja in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Davyjeva medalja in Organska kemija
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Davyjeva medalja in Organska spojina
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Poglej Davyjeva medalja in Parni tlak
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Davyjeva medalja in Periodni sistem elementov
Pierre Curie
Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.
Poglej Davyjeva medalja in Pierre Curie
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Davyjeva medalja in Polprevodnik
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Davyjeva medalja in Prehodni element
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej Davyjeva medalja in Radij
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Davyjeva medalja in Radikal (kemija)
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Davyjeva medalja in Rastline
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Davyjeva medalja in Raztopina
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Poglej Davyjeva medalja in Robert Wilhelm Bunsen
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Davyjeva medalja in Silicij
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Davyjeva medalja in Sladkor
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Davyjeva medalja in Spektroskopija
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Davyjeva medalja in Tališče
Termokemija
kemijske spremembe. Ti poskusi so postali temeljni kamen termokemije. Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr.
Poglej Davyjeva medalja in Termokemija
Terpen
borove. Terpeni so najpogostejše sestavine eteričnih olj in pogoste sestavine smol.
Poglej Davyjeva medalja in Terpen
Tiamin
Kemijska zgradba tiamina Tiamin, imenovan tudi vitamin B1, spada pod B vitamine.
Poglej Davyjeva medalja in Tiamin
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Davyjeva medalja in Vakuum
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Davyjeva medalja in Valenca
Vitamin B12
Vitamin B12 ali kobalamin je v vodi topen vitamin.
Poglej Davyjeva medalja in Vitamin B12
Vitamin C
Vitamin C (askorbinska kislina) je vodotopen vitamin.
Poglej Davyjeva medalja in Vitamin C
Vitamin E
Kemijska formula biološko najaktivnejše oblike vitamina E (α-tokoferol) Vitamin-e je v maščobi topen vitamin, poznan v dveh glavnih oblikah, kot tokoferol in tokotrienol, redkeje tudi kot tokoenol.
Poglej Davyjeva medalja in Vitamin E
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Davyjeva medalja in Vodik
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Davyjeva medalja in Zlato
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Davyjeva medalja in Zlitina
Glej tudi
1877 v znanosti
Nagrade Kraljeve družbe
Nagrade v kemiji
Prav tako znan kot Davy medal.