Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Fotokemija

Index Fotokemija

Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.

69 odnosi: Absorpcija, Aceton, Aktivacijska energija, Albert Einstein, Alken, Anorganska kemija, Atom, Živosrebrna svetilka, Beljenje, Bencin, Benzil klorid, Bioluminiscenca, Cikloheksan, Deoksiribonukleinska kislina, Elektromagnetno valovanje, Encim, Energija, Ergosterol, Eten, Foton, Fotosinteza, Funkcionalna skupina, Geometrijska izomerija, Glukoza, Infrardeče valovanje, Iskra, Kemija, Kemijska reakcija, Kisik, Klor, Kompleksna spojina, Kremen, Kresnice (hrošči), Laboratorij, Laser, Luciferaza, Material, Molekula, Ogljikov dioksid, Ogljikovodik, Organska kemija, Plastika, Radikal (kemija), Rakava celica, Rastline, Reaktant, Red velikosti, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spojina, Steklo, ..., Svetleča dioda, Svetloba, Termokemija, Timin, Tiol, Toluen, Toplota, Trebuh, Trk, Ultravijolično valovanje, Vakuum, Valovna dolžina, Vez π, Vid, Vidni spekter, Vitamin D, Voda, Vodikov sulfid, Zdravilo. Razširi indeks (19 več) »

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.

Novo!!: Fotokemija in Absorpcija · Poglej več »

Aceton

Aceton (tudi propanon, dimetil keton, 2-propanon in propan-2-on) je najpreprostejši keton s kemijsko formulo CH3(CO)CH3.

Novo!!: Fotokemija in Aceton · Poglej več »

Aktivacijska energija

Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku. Aktivácijska energíja Ea je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da steče kemijska reakcija.

Novo!!: Fotokemija in Aktivacijska energija · Poglej več »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Fotokemija in Albert Einstein · Poglej več »

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Novo!!: Fotokemija in Alken · Poglej več »

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks. '''D:''' Silikoni imajo mnogo značilnosti organskih polimerov. '''E:''' Grubbsov katalizator je zelo zapletena spojina za katero jo odkritelj leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. '''F:''' Zeoliti se uporabljajo kot molekularna sita. '''G:''' Bakrov(II) acetat je tudi teoretike presenetil s svojim diamagnetizmom. Anorganska kemija je prirodoslovna znanost in veja kemije, ki preučuje zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti anorganskih spojin.

Novo!!: Fotokemija in Anorganska kemija · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Fotokemija in Atom · Poglej več »

Živosrebrna svetilka

Živosrebrna svetilka je svetlobni vir za proizvajanje ultravijolične svetlobe, ki deluje na osnovi obločnega razelektrenja.

Novo!!: Fotokemija in Živosrebrna svetilka · Poglej več »

Beljenje

Beljenje je lahko.

Novo!!: Fotokemija in Beljenje · Poglej več »

Bencin

Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah.

Novo!!: Fotokemija in Bencin · Poglej več »

Benzil klorid

Benzilklorid ali α-klorotoluen (C7H7Cl; kemijska formula: C6H5CH2Cl) je organska spojina.

Novo!!: Fotokemija in Benzil klorid · Poglej več »

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Novo!!: Fotokemija in Bioluminiscenca · Poglej več »

Cikloheksan

Cikloheksan (molekulska formula: C6 H12) je ciklični alkan z molekulsko formulo C6H12.

Novo!!: Fotokemija in Cikloheksan · Poglej več »

Deoksiribonukleinska kislina

Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.

Novo!!: Fotokemija in Deoksiribonukleinska kislina · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Novo!!: Fotokemija in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Novo!!: Fotokemija in Encim · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Fotokemija in Energija · Poglej več »

Ergosterol

Ergosteról (provitamin D2) je pomembna sestavina celičnih membran gliv in nekaterih praživali.

Novo!!: Fotokemija in Ergosterol · Poglej več »

Eten

Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.

Novo!!: Fotokemija in Eten · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Fotokemija in Foton · Poglej več »

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Novo!!: Fotokemija in Fotosinteza · Poglej več »

Funkcionalna skupina

Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.

Novo!!: Fotokemija in Funkcionalna skupina · Poglej več »

Geometrijska izomerija

Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.

Novo!!: Fotokemija in Geometrijska izomerija · Poglej več »

Glukoza

Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.

Novo!!: Fotokemija in Glukoza · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: Fotokemija in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Iskra

Iskra lahko označuje.

Novo!!: Fotokemija in Iskra · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Fotokemija in Kemija · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Novo!!: Fotokemija in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Fotokemija in Kisik · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Novo!!: Fotokemija in Klor · Poglej več »

Kompleksna spojina

Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.

Novo!!: Fotokemija in Kompleksna spojina · Poglej več »

Kremen

Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.

Novo!!: Fotokemija in Kremen · Poglej več »

Kresnice (hrošči)

Kresnice (znanstveno ime Lampyridae) so družina hroščev, v katero uvrščamo približno 2000 danes znanih vrst, razširjenih v vlažnih tropskih in subtropskih predelih sveta.

Novo!!: Fotokemija in Kresnice (hrošči) · Poglej več »

Laboratorij

Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.

Novo!!: Fotokemija in Laboratorij · Poglej več »

Laser

Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.

Novo!!: Fotokemija in Laser · Poglej več »

Luciferaza

Luciferaza je generično ime za encime, ki katalizirajo reakcije bioluminiscence pri nekaterih organizmih.

Novo!!: Fotokemija in Luciferaza · Poglej več »

Material

Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.

Novo!!: Fotokemija in Material · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Fotokemija in Molekula · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Fotokemija in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Novo!!: Fotokemija in Ogljikovodik · Poglej več »

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Novo!!: Fotokemija in Organska kemija · Poglej več »

Plastika

Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.

Novo!!: Fotokemija in Plastika · Poglej več »

Radikal (kemija)

Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.

Novo!!: Fotokemija in Radikal (kemija) · Poglej več »

Rakava celica

Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.

Novo!!: Fotokemija in Rakava celica · Poglej več »

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Novo!!: Fotokemija in Rastline · Poglej več »

Reaktant

Reaktanti so snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo.

Novo!!: Fotokemija in Reaktant · Poglej več »

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Novo!!: Fotokemija in Red velikosti · Poglej več »

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Fotokemija in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Novo!!: Fotokemija in Spojina · Poglej več »

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Novo!!: Fotokemija in Steklo · Poglej več »

Svetleča dioda

Svetleča dioda (angleška kratica LED (light-emitting diode)) je polprevodniški elektronski element.

Novo!!: Fotokemija in Svetleča dioda · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Fotokemija in Svetloba · Poglej več »

Termokemija

kemijske spremembe. Ti poskusi so postali temeljni kamen termokemije. Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr.

Novo!!: Fotokemija in Termokemija · Poglej več »

Timin

Timin je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.

Novo!!: Fotokemija in Timin · Poglej več »

Tiol

Osnovna zgradba tiolov Tioli so organske spojine, ki vsebujejo funkcionalno skupino iz žveplovega atoma, na katerega je vezan vodikov (-SH).

Novo!!: Fotokemija in Tiol · Poglej več »

Toluen

Toluen je aromatski ogljikovodik s kemijsko formulo C6H5CH3, derivat benzena, v katerem je en vodikov atom zamenjan z metilno skupino –CH3.

Novo!!: Fotokemija in Toluen · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Novo!!: Fotokemija in Toplota · Poglej več »

Trebuh

Trebuh (latinsko abdomen) predstavlja predel telesa med prsnim košem in medenico pri ljudeh in drugih vretenčarjih.

Novo!!: Fotokemija in Trebuh · Poglej več »

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Novo!!: Fotokemija in Trk · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Novo!!: Fotokemija in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Novo!!: Fotokemija in Vakuum · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Novo!!: Fotokemija in Valovna dolžina · Poglej več »

Vez π

Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.

Novo!!: Fotokemija in Vez π · Poglej več »

Vid

Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).

Novo!!: Fotokemija in Vid · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Novo!!: Fotokemija in Vidni spekter · Poglej več »

Vitamin D

Vitamin D je naziv za skupino sorodnih maščobotopnih sekosteroidnih snovi, ki imajo v telesu različne biološke funkcije; med drugim povečajo absorpcijo kalcija, magnezija in fosfata iz prebavil.

Novo!!: Fotokemija in Vitamin D · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Fotokemija in Voda · Poglej več »

Vodikov sulfid

Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.

Novo!!: Fotokemija in Vodikov sulfid · Poglej več »

Zdravilo

Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.

Novo!!: Fotokemija in Zdravilo · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »