Kazalo
146 odnosi: Absorpcija, Adenozin trifosfat, Adicija, Agregatno stanje, Aktivacijska energija, Aktivno mesto encima, Alexander William Williamson, Alkalijska kovina, Alkan, Alken, Alkimist, Alkin, Aluminij, Amonijak, Anabolizem, Anion, Antika, Antoine Lavoisier, Atom, Atomsko jedro, Žlahtni plin, Žveplova kislina, Bakrov(II) sulfat, Barijev klorid, Baterija (elektrika), Beljakovina, Biokemija, Bioluminiscenca, Bor, Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz, Deprotonacija, Difuzija, Disproporcionacija, Dušik, Dušikova kislina, Eksotermna reakcija, Elektrokemija, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronegativnost, Empedoklej, Encim, Endotermna reakcija, Energija, Entalpija, Entropija (klasična termodinamika), Ester, Eter, Femto, Fermentacija, ... Razširi indeks (96 več) »
- Kemija
- Kemijske reakcije
- Sprememba
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Kemijska reakcija in Absorpcija
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Kemijska reakcija in Adenozin trifosfat
Adicija
Adicija klora na eten. Adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se praviloma dve, lahko pa tudi več molekul spojijo v večjo molekulo.
Poglej Kemijska reakcija in Adicija
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Kemijska reakcija in Agregatno stanje
Aktivacijska energija
Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku. Aktivácijska energíja Ea je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da steče kemijska reakcija.
Poglej Kemijska reakcija in Aktivacijska energija
Aktivno mesto encima
Aktivno mesto oz.
Poglej Kemijska reakcija in Aktivno mesto encima
Alexander William Williamson
Alexander William Williamson, angleški kemik, * 1. maj 1824, London, Velika Britanija, † 6. maj 1904, Surrey, Velika Britanija.
Poglej Kemijska reakcija in Alexander William Williamson
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Kemijska reakcija in Alkalijska kovina
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Kemijska reakcija in Alkan
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Kemijska reakcija in Alken
Alkimist
Alkimist je lahko.
Poglej Kemijska reakcija in Alkimist
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Kemijska reakcija in Alkin
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Kemijska reakcija in Aluminij
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Kemijska reakcija in Amonijak
Anabolizem
Anabolizem (grško αναβολισμός) je del presnove, ki zajema izgradnjo telesu lastnih snovi iz manjših molekul, pri čemer se porablja energija.
Poglej Kemijska reakcija in Anabolizem
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Kemijska reakcija in Anion
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Kemijska reakcija in Antika
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Poglej Kemijska reakcija in Antoine Lavoisier
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Kemijska reakcija in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Kemijska reakcija in Atomsko jedro
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Kemijska reakcija in Žlahtni plin
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Kemijska reakcija in Žveplova kislina
Bakrov(II) sulfat
Bakrov(II) sulfat je kemijska spojina s formulo CuSO4.
Poglej Kemijska reakcija in Bakrov(II) sulfat
Barijev klorid
Barijev klorid je anorganska spojina s formulo BaCl2.
Poglej Kemijska reakcija in Barijev klorid
Baterija (elektrika)
Električna baterija je naprava iz ene ali več elektrokemičnih celic, ki lahko spremeni kemično energijo v električno in obratno pri polnilnih baterijah.
Poglej Kemijska reakcija in Baterija (elektrika)
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Kemijska reakcija in Beljakovina
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Kemijska reakcija in Biokemija
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Poglej Kemijska reakcija in Bioluminiscenca
Bor
Bor ima lahko več pomenov.
Poglej Kemijska reakcija in Bor
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz je teorija, ki sta jo leta 1923 neodvisno eden od drugega predlagala danski fizikalni kemik Johannes Nicolaus Brönsted in angleški fizikalni kemik Thomas Martin Lowry.
Poglej Kemijska reakcija in Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Deprotonacija
vode Deprotonacija je odcepitev protona (vodikovega kationa H+) iz Brønsted–Lowryjeve kisline v kislo-bazični reakciji, pri čemer nastane konjugirana baza te kisline.
Poglej Kemijska reakcija in Deprotonacija
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Kemijska reakcija in Difuzija
Disproporcionacija
Izraz disproporcionacija se v kemiji uporablja za opis dveh vrst kemijskih reakcij.
Poglej Kemijska reakcija in Disproporcionacija
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Kemijska reakcija in Dušik
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Poglej Kemijska reakcija in Dušikova kislina
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Poglej Kemijska reakcija in Eksotermna reakcija
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Kemijska reakcija in Elektrokemija
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Kemijska reakcija in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Kemijska reakcija in Elektron
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Kemijska reakcija in Elektronegativnost
Empedoklej
Empédoklej ali Empédokles, starogrški filozof, * 495 pr. n. št., Akragas, danes Agrigent (Akragant), Sicilija, † 423 pr. n. št., Etna.
Poglej Kemijska reakcija in Empedoklej
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Kemijska reakcija in Encim
Endotermna reakcija
Endotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota porablja, okolica pa ohlaja.
Poglej Kemijska reakcija in Endotermna reakcija
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Kemijska reakcija in Energija
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Poglej Kemijska reakcija in Entalpija
Entropija (klasična termodinamika)
Entropíja je termodinamična količina, ki si jo telesa izmenjujejo, ko izmenjujejo toploto.
Poglej Kemijska reakcija in Entropija (klasična termodinamika)
Ester
Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).
Poglej Kemijska reakcija in Ester
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Poglej Kemijska reakcija in Eter
Femto
Femto (okrajšava f) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-15.
Poglej Kemijska reakcija in Femto
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).
Poglej Kemijska reakcija in Fermentacija
Flogistonska teorija
Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.
Poglej Kemijska reakcija in Flogistonska teorija
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Kemijska reakcija in Fotosinteza
Friedrich Wöhler
Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.
Poglej Kemijska reakcija in Friedrich Wöhler
Fritz Haber
Fritz Haber, nemški kemik judovskega rodu, nobelovec, * 9. december 1868, Nemčija, † 29. januar 1934, Nemčija.
Poglej Kemijska reakcija in Fritz Haber
Galun
O. Galun je kemijska spojina, običajno hidrirani dvojni aluminijev sulfat s splošno formulo, v kateri je X enovalentni kation, na primer kalij, natrij ali amonij.
Poglej Kemijska reakcija in Galun
Geber
Geber, arabski kemik, alkimist, astronom, astrolog, inženir, filozof, farmacevt, zdravnik in fizik, * 721, Tus, Perzija, † 815, Kufa, Perzija.
Poglej Kemijska reakcija in Geber
Geometrijska izomerija
Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.
Poglej Kemijska reakcija in Geometrijska izomerija
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Kemijska reakcija in Glukoza
Gorenje
Gorenje je lahko.
Poglej Kemijska reakcija in Gorenje
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Kemijska reakcija in Halogen
Inhibitor
Inhibitor, zaviralec ali negativni efektor je snov, ki preprečuje ali zavira kak biokemični proces, ali spojina, ki po vezavi na encim prepreči ali upočasni njegovo biološko funkcijo.
Poglej Kemijska reakcija in Inhibitor
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Kemijska reakcija in Ion
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Kemijska reakcija in Isaac Newton
Izomerizacija
pentana v izopentan (metilbutan). V kemiji je izomerizacija proces, pri katerem se molekula, ion ali delec molekule pretvori v svoj izomer, ki ima drugačno kemijsko strukturo.
Poglej Kemijska reakcija in Izomerizacija
Jan Baptist van Helmont
Jan Baptist van Helmont, flamski kemik, fiziolog in zdravnik, * 12. januar 1577, † 30. december 1644.
Poglej Kemijska reakcija in Jan Baptist van Helmont
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Poglej Kemijska reakcija in Jedrska kemija
John Dalton
John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.
Poglej Kemijska reakcija in John Dalton
Joseph Louis Gay-Lussac
Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.
Poglej Kemijska reakcija in Joseph Louis Gay-Lussac
Karbokation
Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.
Poglej Kemijska reakcija in Karbokation
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Kemijska reakcija in Karboksilna kislina
Kataliza
Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.
Poglej Kemijska reakcija in Kataliza
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Kemijska reakcija in Katalizator
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Poglej Kemijska reakcija in Kation
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Kemijska reakcija in Kemična vez
Kemijska enačba
Kemijska enačba je zapis kemijske reakcije.
Poglej Kemijska reakcija in Kemijska enačba
Kemijski potencial
Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.
Poglej Kemijska reakcija in Kemijski potencial
Kemijsko ravnotežje
Kemijsko ravnotežje je stanje reverzibilne kemijske reakcije, v katerem sta hitrosti nastajanja produktov iz reaktantov in reaktantov iz produktov enaki.
Poglej Kemijska reakcija in Kemijsko ravnotežje
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Poglej Kemijska reakcija in Keton
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Kemijska reakcija in Kisik
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Kemijska reakcija in Klor
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Poglej Kemijska reakcija in Klorofil
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Kemijska reakcija in Klorovodikova kislina
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Kemijska reakcija in Koncentracija
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Kemijska reakcija in Kovalentna vez
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Kemijska reakcija in Kovina
Kresnice (hrošči)
Kresnice (znanstveno ime Lampyridae) so družina hroščev, v katero uvrščamo približno 2000 danes znanih vrst, razširjenih v vlažnih tropskih in subtropskih predelih sveta.
Poglej Kemijska reakcija in Kresnice (hrošči)
Kristalizacija
geometrije. Kristalizacija je oblikovanje trdnih delcev v homogeni fazi: v plinu, v talini ali raztopini.
Poglej Kemijska reakcija in Kristalizacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Kemijska reakcija in Kvantna mehanika
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Kemijska reakcija in Laser
Le Chatelierovo načelo
Le Châtelierovo načelo ali zakon kemijskega ravnotežja, včasih tudi Le Châtelier-Braunovo načelo, je načelo, po katerem se lahko predvidi vpliv spremembe reakcijskih pogojev na kemijsko ravnotežje.
Poglej Kemijska reakcija in Le Chatelierovo načelo
Leblancov proces
Reakcijska shema Leblancovega procesa (zeleno.
Poglej Kemijska reakcija in Leblancov proces
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Kemijska reakcija in Nafta
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Kemijska reakcija in Natrij
Natrijev karbonat
Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.
Poglej Kemijska reakcija in Natrijev karbonat
Natrijev klorid
Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.
Poglej Kemijska reakcija in Natrijev klorid
Natrijev nitrat
Natrijev nitrat je spojina natrijeve soli in dušikove kisline s formulo NaNO3.
Poglej Kemijska reakcija in Natrijev nitrat
Natrijev sulfat
Natrijev sulfat je natrijeva sol žveplove kisline.
Poglej Kemijska reakcija in Natrijev sulfat
Obarjanje
Kemijsko obarjanje Obarjanje ali precipitacija je proces oblikovanja trdnine iz raztopine.
Poglej Kemijska reakcija in Obarjanje
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Kemijska reakcija in Ogljikov hidrat
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Kemijska reakcija in Ogljikov monoksid
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Kemijska reakcija in Organizem
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Kemijska reakcija in Organska kemija
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Poglej Kemijska reakcija in Ozon
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Kemijska reakcija in Ozračje
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Kemijska reakcija in PH
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Kemijska reakcija in Platina
Polimerizacija
stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.
Poglej Kemijska reakcija in Polimerizacija
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Kemijska reakcija in Površina
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Kemijska reakcija in Prehodni element
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Kemijska reakcija in Presnova
Prosta energija
Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.
Poglej Kemijska reakcija in Prosta energija
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Kemijska reakcija in Proton
Radikal
Radikal (iz latinskega radicis, koren) lahko pomeni več stvari.
Poglej Kemijska reakcija in Radikal
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Kemijska reakcija in Radikal (kemija)
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Poglej Kemijska reakcija in Radioaktivni izotop
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Kemijska reakcija in Radioaktivnost
Reagent
Reagènt je snov, po navadi raztopina, ki ob dodatku k vzorcu vidno spremeni lastnosti vzorca.
Poglej Kemijska reakcija in Reagent
Reaktant
Reaktanti so snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo.
Poglej Kemijska reakcija in Reaktant
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Kemijska reakcija in Redoks reakcija
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Poglej Kemijska reakcija in Robert Boyle
Ruda
Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.
Poglej Kemijska reakcija in Ruda
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Poglej Kemijska reakcija in Sinteza
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Kemijska reakcija in Snov
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Kemijska reakcija in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Kemijska reakcija in Spektroskopija
Srebrov nitrat
Srebrov nitrat, s kemijsko formulo AgNO3, je reagent za dokaz Ag+ ionov v kvalitativni analizi.
Poglej Kemijska reakcija in Srebrov nitrat
Stehiometrija
Stehiometrija (στοιχεῖον «element» + μετρέω «meriti») je veja kemije, ki se ukvarja s količinskimi razmerji med reaktanti pred kemijsko reakcijo in produkti po kemijski reakciji.
Poglej Kemijska reakcija in Stehiometrija
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Kemijska reakcija in Svetloba
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Kemijska reakcija in Svinec
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Kemijska reakcija in Temperatura
Termiti
Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.
Poglej Kemijska reakcija in Termiti
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Kemijska reakcija in Termodinamika
Tirnica
Tirnica iz leta 1896 Tirnica je osnovni in karakteristični element zgornjega ustroja železniške proge; je standarden jekleni nosilec konstantnega prereza.
Poglej Kemijska reakcija in Tirnica
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Kemijska reakcija in Tlak
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Kemijska reakcija in Toplota
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Poglej Kemijska reakcija in Toplotna energija
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Kemijska reakcija in Topnost
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Kemijska reakcija in Ultravijolično valovanje
Varjenje
Varjênje je spajanje dveh ali več delov osnovnega materiala v nerazdružljivo celoto.
Poglej Kemijska reakcija in Varjenje
Vitamin D
Vitamin D je naziv za skupino sorodnih maščobotopnih sekosteroidnih snovi, ki imajo v telesu različne biološke funkcije; med drugim povečajo absorpcijo kalcija, magnezija in fosfata iz prebavil.
Poglej Kemijska reakcija in Vitamin D
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Kemijska reakcija in Voda
Vodikov bromid
Vodikov bromid (tudi Bromvodik; HBr) je zelo jedka snov, ki je lahko v plinastem ali tekočem stanju.
Poglej Kemijska reakcija in Vodikov bromid
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Kemijska reakcija in Vodikov peroksid
Zakon o ohranitvi mase
Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.
Poglej Kemijska reakcija in Zakon o ohranitvi mase
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Kemijska reakcija in Zlato
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Kemijska reakcija in Zrak