Kazalo
26 odnosi: Amontonsov zakon, École polytechnique, Balon, Bor (element), Fizik, Fizika, Fizikalni zakon, Francija, Francozi, Gay-Lussacov zakon, Humphry Davy, Kemija, Magnet, Meritev, Ozračje, Pariz, Plin, Prostornina, Splošna plinska enačba, Temperatura, Tlak, Znanstvenik, 10. maj, 1778, 1850, 6. december.
- Bor
- Diplomiranci École Polytechnique
- Diplomiranci École nationale des ponts et chaussées
- Francoski ateisti
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Odkritelji kemičnih elementov
- Predavatelji na Univerzi v Parizu
- Rojeni leta 1778
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Umrli leta 1850
Amontonsov zakon
Amontonsov zákon (tudi Grahamov zákon) povezuje tlak in temperaturo idealnega plina pri izohorni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni prostornini: Skupaj z Boylovim in Gay-Lussacovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Amontonsov zakon
École polytechnique
267px École polytechnique (znana tudi kot Polytechnique ali l'X) je ena najbolj prestižnih in selektivnih visokih šol v Franciji.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in École polytechnique
Balon
Balon s košaro za potnike Napihovanje balona na vroč zrak Balon je fleksibilna vreča, ki je po navadi napolnjena s toplim zrakom.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Balon
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Bor (element)
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Fizika
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Fizikalni zakon
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Francozi
Gay-Lussacov zakon
Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Gay-Lussacov zakon
Humphry Davy
Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Humphry Davy
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Kemija
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Magnet
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Meritev
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Ozračje
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Pariz
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Plin
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Prostornina
Splošna plinska enačba
idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Splošna plinska enačba
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Temperatura
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Tlak
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in Znanstvenik
10. maj
10.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in 10. maj
1778
1778 (MDCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in 1778
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in 1850
6. december
6.
Poglej Joseph Louis Gay-Lussac in 6. december
Glej tudi
Bor
Diplomiranci École Polytechnique
Diplomiranci École nationale des ponts et chaussées
Francoski ateisti
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Odkritelji kemičnih elementov
Predavatelji na Univerzi v Parizu
Rojeni leta 1778
Tuji člani Kraljeve družbe
Umrli leta 1850
Prav tako znan kot Gay-Lussac, Joseph-Louis Gay-Lussac.