Kazalo
64 odnosi: Adicija, Akrilna kislina, Aldehid, Alkan, Alken, Alkohol, Amid, Amin, Aminokislina, Anion, Atom, Baldrijan, Beljakovina, Benzen, Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz, Butanojska kislina, Citronska kislina, Disproporcionacija, Elektronegativnost, Encim, Ester, Etanojska kislina, Etanol, Eter, Fenilalanin, Fenol, Fermentacija, Halogen, Hidroliza, Infrardeče valovanje, Ion, Karboksilna kislina, Keto-enolna tavtomerija, Kis, Kisik, Kislina, Klor, Kokosova palma, Maščobe, Maščobna kislina, Maslo, Materino mleko, Mlečna kislina, Mravljinčna kislina, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Oksalna kislina, Organska spojina, Piruvična kislina, ... Razširi indeks (14 več) »
- Funkcionalne skupine
- Karboksilne kisline
Adicija
Adicija klora na eten. Adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se praviloma dve, lahko pa tudi več molekul spojijo v večjo molekulo.
Poglej Karboksilna kislina in Adicija
Akrilna kislina
Akrilna ali prop-2-enojska kislina je najenostavnejša nenasičena karboksilna kislina z vinilno skupino na α-ogljikovem atomu.
Poglej Karboksilna kislina in Akrilna kislina
Aldehid
Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.
Poglej Karboksilna kislina in Aldehid
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Karboksilna kislina in Alkan
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Karboksilna kislina in Alken
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Karboksilna kislina in Alkohol
Amid
Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.
Poglej Karboksilna kislina in Amid
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Karboksilna kislina in Amin
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Karboksilna kislina in Aminokislina
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Karboksilna kislina in Anion
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Karboksilna kislina in Atom
Baldrijan
Baldrijan ali tudi zdravilna špajka (znanstveno ime Valeriana officinalis) je 25 do 120 cm velika visoka trajna zelika.
Poglej Karboksilna kislina in Baldrijan
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Karboksilna kislina in Beljakovina
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Karboksilna kislina in Benzen
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz je teorija, ki sta jo leta 1923 neodvisno eden od drugega predlagala danski fizikalni kemik Johannes Nicolaus Brönsted in angleški fizikalni kemik Thomas Martin Lowry.
Poglej Karboksilna kislina in Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Butanojska kislina
Masléna kislína (iz grškega βούτῡρον - maslo, IUPAC-ime: butanojska kislina) je karboksilna kislina s kemijsko formulo CH3CH2CH2-COOH.
Poglej Karboksilna kislina in Butanojska kislina
Citronska kislina
Citronska kislina C6H8O7 je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejo citrusi, kot so limone in pomaranče.
Poglej Karboksilna kislina in Citronska kislina
Disproporcionacija
Izraz disproporcionacija se v kemiji uporablja za opis dveh vrst kemijskih reakcij.
Poglej Karboksilna kislina in Disproporcionacija
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Karboksilna kislina in Elektronegativnost
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Karboksilna kislina in Encim
Ester
Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).
Poglej Karboksilna kislina in Ester
Etanojska kislina
Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.
Poglej Karboksilna kislina in Etanojska kislina
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Poglej Karboksilna kislina in Etanol
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Poglej Karboksilna kislina in Eter
Fenilalanin
Fenilalanin (skrajšano Phe ali F) je α - aminokislina s formulo C6H5CH2CH(NH2)COOH.
Poglej Karboksilna kislina in Fenilalanin
Fenol
Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.
Poglej Karboksilna kislina in Fenol
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).
Poglej Karboksilna kislina in Fermentacija
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Karboksilna kislina in Halogen
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Poglej Karboksilna kislina in Hidroliza
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Karboksilna kislina in Infrardeče valovanje
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Karboksilna kislina in Ion
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Karboksilna kislina in Karboksilna kislina
Keto-enolna tavtomerija
Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.
Poglej Karboksilna kislina in Keto-enolna tavtomerija
Kis
Kis (latinsko acetum) je začimba in sredstvo za konzerviranje s kislim okusom.
Poglej Karboksilna kislina in Kis
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Karboksilna kislina in Kisik
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Karboksilna kislina in Kislina
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Karboksilna kislina in Klor
Kokosova palma
Kokosova palma (znanstveno ime Cocos nucifera) je najpomembnejša kulturna rastlina v tropskem pasu.
Poglej Karboksilna kislina in Kokosova palma
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Karboksilna kislina in Maščobe
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Karboksilna kislina in Maščobna kislina
Maslo
Maslo in nož za mazanje masla. Maslo je mlečni izdelek, pridobljen iz sladke smetane.
Poglej Karboksilna kislina in Maslo
Materino mleko
Vzorca človeškega mleka Máterino mléko je izloček človeških mlečnih žlez v dojkah za hrano dojenčka.
Poglej Karboksilna kislina in Materino mleko
Mlečna kislina
Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.
Poglej Karboksilna kislina in Mlečna kislina
Mravljinčna kislina
Mravljínčna kislína (tudi mravljična kislina, pravilneje metanójska kislína) je najpreprostejša karboksilna kislina.
Poglej Karboksilna kislina in Mravljinčna kislina
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Karboksilna kislina in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Karboksilna kislina in Ogljikov dioksid
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Karboksilna kislina in Ogljikov monoksid
Oksalna kislina
Oksalna kislina je organska spojina s formulo H2C2O4.
Poglej Karboksilna kislina in Oksalna kislina
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Karboksilna kislina in Organska spojina
Piruvična kislina
Pirúvična kislína je monokarboksilna oksokislina s formulo CH3-CO-COOH.
Poglej Karboksilna kislina in Piruvična kislina
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Poglej Karboksilna kislina in Polarnost
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Karboksilna kislina in Proton
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Karboksilna kislina in Redoks reakcija
Salicilna kislina
Salicilna kislina (po latinskem izrazu salix za vrbo, saj so jo pridobivali iz njenega lubja) spada med monohidroksibenzojske, fenolne in betahidroksi kisline.
Poglej Karboksilna kislina in Salicilna kislina
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Karboksilna kislina in Sol
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Karboksilna kislina in Spektroskopija
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Karboksilna kislina in Temperatura
Toluen
Toluen je aromatski ogljikovodik s kemijsko formulo C6H5CH3, derivat benzena, v katerem je en vodikov atom zamenjan z metilno skupino –CH3.
Poglej Karboksilna kislina in Toluen
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Poglej Karboksilna kislina in Topilo
Triacilglicerol
Triacilgliceroli ali trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin.
Poglej Karboksilna kislina in Triacilglicerol
Valin
Valin (okrajšano kot Val ali V) je α-aminokislina s kemijsko formulo.
Poglej Karboksilna kislina in Valin
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Karboksilna kislina in Valovna dolžina
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Karboksilna kislina in Vodik
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Karboksilna kislina in Vodikova vez
Glej tudi
Funkcionalne skupine
Karboksilne kisline
Prav tako znan kot Cooh, Karboksilat, Karboksilna skupina, Karboksilne kisline.