Kazalo
145 odnosi: Ajnštajnij, Aktinij, Aktinoidi, Alkalijska kovina, Aluminij, Americij, Angstrem, Anorganska kemija, Antimon, Argon, Arzen, Astat, Atom, Atomski polmer, Železo, Živo srebro, Žlahtni plin, Žveplo, Baker, Bakrova skupina, Barij, Berilij, Berkelij, Bizmut, Bor (element), Borij, Borova skupina, Brom, Cezij, Cink, Cirkonij, Darmštatij, Disprozij, Dušik, Dubnij, Elektron, Elektronska afiniteta, Elektronvolt, Erbij, Evropij, Fermij, Fluor, Fosfor, Francij, Funkcionalna skupina, Gadolinij, Galij, Germanij, Grška abeceda, Hafnij, ... Razširi indeks (95 več) »
- Kemijske lastnosti
- Kemijske vezi
Ajnštajnij
Ajnštajnij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Es in atomsko število 99.
Poglej Elektronegativnost in Ajnštajnij
Aktinij
Aktinij (latinsko actinium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89.
Poglej Elektronegativnost in Aktinij
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Elektronegativnost in Aktinoidi
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Elektronegativnost in Alkalijska kovina
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Elektronegativnost in Aluminij
Americij
Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.
Poglej Elektronegativnost in Americij
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Poglej Elektronegativnost in Angstrem
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Elektronegativnost in Anorganska kemija
Antimon
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.
Poglej Elektronegativnost in Antimon
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Elektronegativnost in Argon
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Poglej Elektronegativnost in Arzen
Astat
Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Poglej Elektronegativnost in Astat
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Elektronegativnost in Atom
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Elektronegativnost in Atomski polmer
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Elektronegativnost in Železo
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Elektronegativnost in Živo srebro
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Elektronegativnost in Žlahtni plin
Žveplo
Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.
Poglej Elektronegativnost in Žveplo
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Elektronegativnost in Baker
Bakrova skupina
V 11. (IUPAC) ali bakrovo skupino periodnega sistema elementov spadajo prehodne kovine baker (Cu), srebro (Ag) in zlato (Au).
Poglej Elektronegativnost in Bakrova skupina
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Poglej Elektronegativnost in Barij
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Elektronegativnost in Berilij
Berkelij
Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.
Poglej Elektronegativnost in Berkelij
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Poglej Elektronegativnost in Bizmut
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Elektronegativnost in Bor (element)
Borij
Borij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bh in atomsko število 107.
Poglej Elektronegativnost in Borij
Borova skupina
Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Elektronegativnost in Borova skupina
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Elektronegativnost in Brom
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Elektronegativnost in Cezij
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Elektronegativnost in Cink
Cirkonij
Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.
Poglej Elektronegativnost in Cirkonij
Darmštatij
Darmštatij, tudi darmstadtij, je kemični element s simbolom Ds in atomskim številom 110.
Poglej Elektronegativnost in Darmštatij
Disprozij
Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.
Poglej Elektronegativnost in Disprozij
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Elektronegativnost in Dušik
Dubnij
Dubnij je sinteti;nikemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Db in atomsko število 105.
Poglej Elektronegativnost in Dubnij
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Elektronegativnost in Elektron
Elektronska afiniteta
Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.
Poglej Elektronegativnost in Elektronska afiniteta
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Elektronegativnost in Elektronvolt
Erbij
Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.
Poglej Elektronegativnost in Erbij
Evropij
Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.
Poglej Elektronegativnost in Evropij
Fermij
Fermij je umetni kemični element z zaporednim številom 100.
Poglej Elektronegativnost in Fermij
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Elektronegativnost in Fluor
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Elektronegativnost in Fosfor
Francij
Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.
Poglej Elektronegativnost in Francij
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Elektronegativnost in Funkcionalna skupina
Gadolinij
Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.
Poglej Elektronegativnost in Gadolinij
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Elektronegativnost in Galij
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Poglej Elektronegativnost in Germanij
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Elektronegativnost in Grška abeceda
Hafnij
Hafnij je sijoča, srebrna, gnetljiva kovina, odporna proti koroziji, kemično podobna cirkoniju – zaradi enakega števila valentnih elektronov, ki so v isti skupini, pa tudi zaradi relativističnih učinkov; pričakovani porast atomskega polmera pri prehodu s periode 5 na 6 skoraj natančno izniči lantanidno kontrakcijo.
Poglej Elektronegativnost in Hafnij
Halkogen
Halkogeni so kemijski elementi iz 16.
Poglej Elektronegativnost in Halkogen
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Elektronegativnost in Halogen
Hasij
Hasij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hs in atomsko število 108.
Poglej Elektronegativnost in Hasij
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Elektronegativnost in Helij
Hi
Hi (grško:; velika črka: Χ, mala črka: χ) je dvaindvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 600.
Poglej Elektronegativnost in Hi
Holmij
Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.
Poglej Elektronegativnost in Holmij
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Elektronegativnost in Indij
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Elektronegativnost in Infrardeče valovanje
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Elektronegativnost in Ionizacijska energija
Iridij
Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.
Poglej Elektronegativnost in Iridij
Iterbij
Iterbij je kemični element s simbolom Yb in atomskim številom 70.
Poglej Elektronegativnost in Iterbij
Itrij
Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39.
Poglej Elektronegativnost in Itrij
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Elektronegativnost in Jedrska magnetna resonanca
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Elektronegativnost in Jod
Kadmij
Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Poglej Elektronegativnost in Kadmij
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Elektronegativnost in Kalcij
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Elektronegativnost in Kalifornij
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Elektronegativnost in Kalij
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Poglej Elektronegativnost in Kirij
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Elektronegativnost in Kisik
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Elektronegativnost in Klor
Kobalt
Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Poglej Elektronegativnost in Kobalt
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Elektronegativnost in Kositer
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Elektronegativnost in Kovalentna vez
Kovalentni polmer
Kovalentni polmer, rkov, je merilo velikosti atoma, ki je vezan na drug atom s kovalentno vezjo.
Poglej Elektronegativnost in Kovalentni polmer
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej Elektronegativnost in Kripton
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Elektronegativnost in Krom
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Poglej Elektronegativnost in Ksenon
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Poglej Elektronegativnost in Lantan
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Poglej Elektronegativnost in Lantanoidi
Lavrencij
Lavrencij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Lr in atomsko število 103.
Poglej Elektronegativnost in Lavrencij
Linus Carl Pauling
Linus Carl Pauling, ameriški kemik, nobelovec, * 28. februar 1901, Portland, Oregon, Združene države Amerike, † 19. avgust 1994, Big Sur, Kalifornija, ZDA.
Poglej Elektronegativnost in Linus Carl Pauling
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Elektronegativnost in Litij
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Elektronegativnost in Livermorij
Lutecij
Lutecij je kemični element s simbolom Lu in atomskim številom 71.
Poglej Elektronegativnost in Lutecij
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Elektronegativnost in Magnezij
Majtnerij
Majtnerij (latinsko meitnerium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mt in atomsko število 109.
Poglej Elektronegativnost in Majtnerij
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Poglej Elektronegativnost in Mangan
Mendelevij
Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.
Poglej Elektronegativnost in Mendelevij
Molibden
Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.
Poglej Elektronegativnost in Molibden
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Elektronegativnost in Moskovij
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Elektronegativnost in Natrij
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Elektronegativnost in Neodim
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej Elektronegativnost in Neon
Neptunij
Neptunij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Np in atomsko število 93.
Poglej Elektronegativnost in Neptunij
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Elektronegativnost in Nikelj
Niobij
Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.
Poglej Elektronegativnost in Niobij
Nobelij
Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102.
Poglej Elektronegativnost in Nobelij
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Elektronegativnost in Oganeson
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Elektronegativnost in Ogljik
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Poglej Elektronegativnost in Ogljikova skupina
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Elektronegativnost in Oksidacijsko stanje
Osmij
Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.
Poglej Elektronegativnost in Osmij
Paladij
Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.
Poglej Elektronegativnost in Paladij
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Elektronegativnost in Periodni sistem elementov
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Elektronegativnost in Platina
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Poglej Elektronegativnost in Plutonij
Pniktogeni
Dušikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje dušik (N), fosfor (P), arzen (As), antimon (Sb), bizmut (Bi) in nepotrjeni moskovij (Mc).
Poglej Elektronegativnost in Pniktogeni
Polonij
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.
Poglej Elektronegativnost in Polonij
Prazeodim
Prazeodím je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pr in atomsko število 59.
Poglej Elektronegativnost in Prazeodim
Prometij
Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.
Poglej Elektronegativnost in Prometij
Protaktinij
Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.
Poglej Elektronegativnost in Protaktinij
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Poglej Elektronegativnost in Raderfordij
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej Elektronegativnost in Radij
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Poglej Elektronegativnost in Radon
Renij
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.
Poglej Elektronegativnost in Renij
Rentgenij
Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.
Poglej Elektronegativnost in Rentgenij
Rodij
Ródij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rh in atomsko število 45.
Poglej Elektronegativnost in Rodij
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Poglej Elektronegativnost in Rubidij
Rutenij
Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.
Poglej Elektronegativnost in Rutenij
Samarij
Samarij je kemični element s simbolom Sm in atomsko število 62.
Poglej Elektronegativnost in Samarij
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Poglej Elektronegativnost in Selen
Siborgij
Siborgij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sg in atomsko število 106.
Poglej Elektronegativnost in Siborgij
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Elektronegativnost in Silicij
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Poglej Elektronegativnost in Skandij
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Elektronegativnost in Spektroskopija
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Elektronegativnost in Srebro
Stroncij
Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.
Poglej Elektronegativnost in Stroncij
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Elektronegativnost in Svinec
Talij
Talij (thalium) je kemijski element.
Poglej Elektronegativnost in Talij
Tantal (element)
Tantal je kemični element s simbolom Ta in atomskim številom 73.
Poglej Elektronegativnost in Tantal (element)
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Poglej Elektronegativnost in Tehnecij
Telur
Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.
Poglej Elektronegativnost in Telur
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Elektronegativnost in Tenes
Terbij
Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65.
Poglej Elektronegativnost in Terbij
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Poglej Elektronegativnost in Titan (element)
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Poglej Elektronegativnost in Torij
Tulij
Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.
Poglej Elektronegativnost in Tulij
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Elektronegativnost in Uran
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Elektronegativnost in Valenca
Vanadij
Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.
Poglej Elektronegativnost in Vanadij
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Elektronegativnost in Vodik
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Poglej Elektronegativnost in Volfram
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Elektronegativnost in Zemljoalkalijska kovina
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Elektronegativnost in Zlato
Glej tudi
Kemijske lastnosti
Kemijske vezi
Prav tako znan kot Paulingova lestvica.