Kazalo
58 odnosi: Absorpcija, Astronom, Avtomobil, Žarek gama, CFC, Disperzija (optika), Dolžina, Dušikov oksid, Električni tok, Elektromagnetno valovanje, Elektronvolt, Femto, Fotoaparat, Fotodioda, Frekvenca, Gasilec, Herc, Infrardeča spektroskopija, Kremen, Laser, Latinščina, Leča (optika), Letalo, Metan, Mikrovalovi, Mili, Milimeter, Modulacija, Nanometer, Naprava za nočno gledanje, Nemški inštitut za standardizacijo, Ogljikov dioksid, Optična komunikacija, Optično vlakno, Organska spojina, Ozračje, Podatek, Predpona, Prizma, Radijski valovi, Rdeča, Rentgenski žarki, Silicij, Sonce, Spekter, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektroskopija, Svetleča dioda, Svetloba, Telekomunikacije, ... Razširi indeks (8 več) »
- Elektromagnetni spekter
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Infrardeče valovanje in Absorpcija
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Infrardeče valovanje in Astronom
Avtomobil
Rimac Nevera superšportni električni avtomobil Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh.
Poglej Infrardeče valovanje in Avtomobil
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Infrardeče valovanje in Žarek gama
CFC
Klorofluoroogljikovodiki (tudi freoni) s kemijsko formulo CFC so plini, ki povzročajo razgradnjo ozona, krivi so za tanjšanje plasti ozona v stratosferi, posledično povečanje ozonske luknje in s tem večje ultravijolično sevanje.
Poglej Infrardeče valovanje in CFC
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Poglej Infrardeče valovanje in Disperzija (optika)
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Infrardeče valovanje in Dolžina
Dušikov oksid
Dušikovi oksidi (plini NOx) so binarne spojine dušika in kisika.
Poglej Infrardeče valovanje in Dušikov oksid
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Infrardeče valovanje in Električni tok
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Infrardeče valovanje in Elektromagnetno valovanje
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Infrardeče valovanje in Elektronvolt
Femto
Femto (okrajšava f) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-15.
Poglej Infrardeče valovanje in Femto
Fotoaparat
Fótoaparát (okrajšava za fotográfski aparát) ali fotográfska kámera (okrajšano kámera, iz angleškega izraza camera), je naprava za zajemanje svetlobe, ki ima na enem koncu objektiv za ustvarjanje svetlobne slike, na nasprotnem pa enoto za njeno shranjevanje.
Poglej Infrardeče valovanje in Fotoaparat
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Poglej Infrardeče valovanje in Fotodioda
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Infrardeče valovanje in Frekvenca
Gasilec
Babnem Polju Gasilec je psihofizično sposoben in ustrezno izurjen človek, katerega naloga je gasiti požare in pomagati ob naravnih in drugih nesrečah.
Poglej Infrardeče valovanje in Gasilec
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Poglej Infrardeče valovanje in Herc
Infrardeča spektroskopija
Infrardeči spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo.
Poglej Infrardeče valovanje in Infrardeča spektroskopija
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Infrardeče valovanje in Kremen
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Infrardeče valovanje in Laser
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Infrardeče valovanje in Latinščina
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Poglej Infrardeče valovanje in Leča (optika)
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Poglej Infrardeče valovanje in Letalo
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Infrardeče valovanje in Metan
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Poglej Infrardeče valovanje in Mikrovalovi
Mili
Mili (okrajšava m) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-3, 1/1.000, oziroma eno tisočinko.
Poglej Infrardeče valovanje in Mili
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Infrardeče valovanje in Milimeter
Modulacija
Modulacija v elektroniki in telekomunikacijah pomeni način spreminjanja lastnosti periodičnega (po navadi visokofekvenčnega) signala (nosilni signal) z uporabo t. i. modulacijskega signala, ki vsebuje informacije, ki jih želimo oddajati oz.
Poglej Infrardeče valovanje in Modulacija
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Infrardeče valovanje in Nanometer
Naprava za nočno gledanje
Ameriški vojak z nočnogledom Nočnogled, naprava za nočno opazovanje oziroma naprava za nočno gledanje je optična naprava, ki omogoča predstavitev podob v pogojih teme.
Poglej Infrardeče valovanje in Naprava za nočno gledanje
Nemški inštitut za standardizacijo
Logotip Nemški inštitut za standardizacijo (kratko DIN) je nemški nacionalni inštitut za standardizacijo, ki pripravlja standarde DIN.
Poglej Infrardeče valovanje in Nemški inštitut za standardizacijo
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Infrardeče valovanje in Ogljikov dioksid
Optična komunikacija
Óptična komunikácija je telekomunikacijska tehnika, kjer se za prenos informacije uporablja svetloba.
Poglej Infrardeče valovanje in Optična komunikacija
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Poglej Infrardeče valovanje in Optično vlakno
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Infrardeče valovanje in Organska spojina
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Infrardeče valovanje in Ozračje
Podatek
Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.
Poglej Infrardeče valovanje in Podatek
Predpona
Predpóna ali prefíks.
Poglej Infrardeče valovanje in Predpona
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Poglej Infrardeče valovanje in Prizma
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Infrardeče valovanje in Radijski valovi
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Infrardeče valovanje in Rdeča
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Infrardeče valovanje in Rentgenski žarki
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Infrardeče valovanje in Silicij
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Infrardeče valovanje in Sonce
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Infrardeče valovanje in Spekter
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Infrardeče valovanje in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Infrardeče valovanje in Spektroskopija
Svetleča dioda
Svetleča dioda (angleška kratica LED (light-emitting diode)) je polprevodniški elektronski element.
Poglej Infrardeče valovanje in Svetleča dioda
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Infrardeče valovanje in Svetloba
Telekomunikacije
Telekomunikacije so področje elektrotehnike in znanstvena veda, ki obravnava prenos informacij na daljavo.
Poglej Infrardeče valovanje in Telekomunikacije
Termometer
Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.
Poglej Infrardeče valovanje in Termometer
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Infrardeče valovanje in Ultravijolično valovanje
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Infrardeče valovanje in Valovna dolžina
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Infrardeče valovanje in Vidni spekter
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Infrardeče valovanje in Voda
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Infrardeče valovanje in William Herschel
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Infrardeče valovanje in Zemlja
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Infrardeče valovanje in 19. stoletje
Glej tudi
Elektromagnetni spekter
Prav tako znan kot Infrardeč, Infrardeča, Infrardeča svetloba, Infrardeče sevanje, Infrardeči spekter.