Kazalo
33 odnosi: Absorpcija, Atom, Dušik, Foton, Frekvenca, Harmonični oscilator, Iluminiran rokopis, Infrardeče valovanje, Interferometrija, Jedrska magnetna resonanca, Kisik, Kvant, Meritev, Molekula, Nihanje, Ogljikov dioksid, Optična prizma, Organska kemija, PH, Planckova konstanta, Polimer, Ramanska spektroskopija, Reducirana masa, Resonanca, Snov, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektroskopija, Spojina, Svetloba, Uklonska mrežica, Valovno število, Voda, Vodikova vez.
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Absorpcija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Atom
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Dušik
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Foton
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Frekvenca
Harmonični oscilator
Nedušeni sistem vzmeti in uteži kot preprosti harmonični oscilator Harmónični oscilátor je fizikalni sistem, ki niha okrog svoje ravnovesne lege tako, da nanj deluje sila, ki je premo sorazmerna odmiku od ravnovesne lege, in je usmerjena proti ravnovesni legi.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Harmonični oscilator
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Iluminiran rokopis
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Infrardeče valovanje
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Interferometrija
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Jedrska magnetna resonanca
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Kisik
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Kvant
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Meritev
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Molekula
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Nihanje
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Ogljikov dioksid
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Optična prizma
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Organska kemija
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Infrardeča spektroskopija in PH
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Planckova konstanta
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Polimer
Ramanska spektroskopija
Ramanska spektroskopija (po indijskem fiziku Čandrasekaru Venkatu Ramanu) je optična spektroskopska metoda za opazovanje spektrov nihajnih načinov snovi.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Ramanska spektroskopija
Reducirana masa
Reducirana masa (oznaka m_\text\, ali \mu \) je »efektivna« vztrajnostna masa, ki se pojavlja v problemu dveh teles Newtonove mehanike.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Reducirana masa
Resonanca
Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Resonanca
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Snov
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Spektroskopija
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Spojina
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Svetloba
Uklonska mrežica
Rentgenskem observatoriju Chandra. Konstanta mrežice je 1 µm. Vidijo se trije prečni nosilci mrežice. Uklonska mrežica (tudi optična mrežica) je ploščica, ki ima veliko število rež (zarez), ki so majhne v primerjavi z valovno dolžino valovanja.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Uklonska mrežica
Valovno število
Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Valovno število
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Infrardeča spektroskopija in Voda
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Infrardeča spektroskopija in Vodikova vez
Prav tako znan kot IR spektroskopija, Infrardeči spektrometer, Vibracijska spektroskopija.