Kazalo
47 odnosi: Al Andaluz, Avripigment, Azurit, Žafran, Baker, Bizantinsko cesarstvo, Cinabarit, Drolerija, Gotica, Iberski polotok, Indigo, Kalcijev karbonat, Karmin, Knjiga iz Kellsa, Košeniljka, Kodeks, Korozija, Kositer, Kreda, Križni hodnik, Kurkuma, Lazurni kamen, Limonit, Malahit, Oglje, Ogljik, Ogljikov dioksid, Oker, Papirus, Pasha, Pergament, Renesansa, Rjasto rdeča barva, Rokopis, Rumeni katanec, Saje, Sipe, Skriptorij, Slonovina, Srebrenka (slikarska tehnika), Srebro, Srednji vek, Svinčev(II) karbonat, Svinec, Ultramarin, Velum, Zlato.
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Iluminiran rokopis in Al Andaluz
Avripigment
Avripigment, arzenova svetlica ali arzenovo žveplo je arzenov sulfidni mineral s kemijsko formulo As2S3). Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu z osnovno celico As4S6 in razvije predvsem listnate in vlaknate skupke, redko tudi majhne prizmatične ali psevdorombične kristale citronsko rumene do bronasto rumene barve.
Poglej Iluminiran rokopis in Avripigment
Azurit
Azurít (arabsko al-azurd - modrilo oz. perzijsko lazhward - modra barva) je mineral bakrovega hidroksi karbonata in spada med karbonate.
Poglej Iluminiran rokopis in Azurit
Žafran
Žafran (/ˈsæfrən, -rɒn/) je začimba, pridobljena iz cvetov Crocus sativus.
Poglej Iluminiran rokopis in Žafran
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Iluminiran rokopis in Baker
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Iluminiran rokopis in Bizantinsko cesarstvo
Cinabarit
Cinabarít (grško kinnabari - rumenica), pogosto imenovan tudi živorebrna svetlica, je mineral živosrebrnega sulfida in spada v 2.
Poglej Iluminiran rokopis in Cinabarit
Drolerija
Drolerija (francosko: Drolerie), je šaljiv prizor s človeškimi ali živalskimi liki na robovih srednjeveških rokopisov in na rezbarjenih kornih klopeh.
Poglej Iluminiran rokopis in Drolerija
Gotica
nemškem jeziku Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice nastala pod vplivom gotike.
Poglej Iluminiran rokopis in Gotica
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Iluminiran rokopis in Iberski polotok
Indigo
Índigo je barva svetlobe z valovno dolžino 420–440 nm, in nastopa v svetlobnem spektru med modro in vijolično.
Poglej Iluminiran rokopis in Indigo
Kalcijev karbonat
Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.
Poglej Iluminiran rokopis in Kalcijev karbonat
Karmin
Karmin (/ˈkɑːrmən, ˈkɑːrmaɪn/) – imenovan tudi košenil (če je ekstrahiran iz žuželke košeniljke), izvleček košeniljke, škrlatni lak ali karmin lak – je pigment svetlo rdeče barve, pridobljen iz aluminijeve kompleksne spojine, izpeljane iz karminske kisline.
Poglej Iluminiran rokopis in Karmin
Knjiga iz Kellsa
Janezovega evangelija. Kristusa na prestolu. Knjiga iz Kelsa (angl. Book of Kells (Leabhar Cheanannais) (Dublin, Trinity College Library, MS A. I. (58), znana tudi kot Book of Columba) je iluminiran rokopis evangelijev v latinščini. Vsebuje štiri evangelije iz Nove zaveze skupaj z raznimi drugimi besedili.
Poglej Iluminiran rokopis in Knjiga iz Kellsa
Košeniljka
Košeníljka (znanstveno ime Dactylopius coccus) je žuželka iz podreda Sternorrhyncha, iz katerega izhaja škrlatna barva karmin za barvanje.
Poglej Iluminiran rokopis in Košeniljka
Kodeks
Prva stran, Codex Argenteus Kodeks (iz latinščine codex; slovensko blok lesa oz. knjiga; mn. codices) je ročnopisana knjiga, ki je nastala v času med pozno antiko do novega veka.
Poglej Iluminiran rokopis in Kodeks
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Iluminiran rokopis in Korozija
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Iluminiran rokopis in Kositer
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Iluminiran rokopis in Kreda
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Iluminiran rokopis in Križni hodnik
Kurkuma
Kurkuma (znanstveno ime Curcuma longa) je rastlina doma v tropskih gozdovih jugovzhodne Azije.
Poglej Iluminiran rokopis in Kurkuma
Lazurni kamen
Lapis lazuli (/ ˈlæpɪs ˈlæzjʊli, -laɪ /) ali na kratko lapis je globoko modra metamorfna kamnina, ki se uporablja kot poldragi kamen, ki je bil že od antike cenjen zaradi svoje intenzivne barve.
Poglej Iluminiran rokopis in Lazurni kamen
Limonit
Limonit je zmes železovega(III) oksida in hidroksida.
Poglej Iluminiran rokopis in Limonit
Malahit
Malahit (grško malakos - slez) je mineral bakrovega hidroksi karbonata in spada v 5.
Poglej Iluminiran rokopis in Malahit
Oglje
Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.
Poglej Iluminiran rokopis in Oglje
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Iluminiran rokopis in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Iluminiran rokopis in Ogljikov dioksid
Oker
Oker (/ˈoʊkər/ OH-kər; iz stare grščine ὤχρα (ṓkhra), iz ὠχρός (ōkhrós) 'bled') je naravni pigment glinene zemlje, mešanica železovega oksida in različnih količin gline in peska.
Poglej Iluminiran rokopis in Oker
Papirus
Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.
Poglej Iluminiran rokopis in Papirus
Pasha
Domača, ročno izdelana ''maca'' (opresnik) Modernejša, tovarniško izdelana ''maca'' (opresnik) Pásha (ali pesah, hebrejsko) je judovski praznik, ki ga praznujejo konec marca ali v začetku aprila.
Poglej Iluminiran rokopis in Pasha
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Iluminiran rokopis in Pergament
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Iluminiran rokopis in Renesansa
Rjasto rdeča barva
Rjasto rdeča barva je odtenek rdeče barve, ki spominja na barvo rje (železovega oksida).
Poglej Iluminiran rokopis in Rjasto rdeča barva
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Iluminiran rokopis in Rokopis
Rumeni katanec
Rumeni katanec (znanstveno ime Reseda lutea) je trajnica iz družine katančevk.
Poglej Iluminiran rokopis in Rumeni katanec
Saje
Saje je splošni izraz, ki se nanaša na nečistost ogljikovih delcev, izhaja iz neposrednega zgorevanja ogljikovodikov.
Poglej Iluminiran rokopis in Saje
Sipe
Sipe (znanstveno ime Sepiida) so morski glavonožci, sorodni hobotnicam in brodnikom.
Poglej Iluminiran rokopis in Sipe
Skriptorij
Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.
Poglej Iluminiran rokopis in Skriptorij
Slonovina
Slonovina je trd, bel material iz oklov (tradicionalno iz slonovih) in živalskih zob, ki so sestavljeni predvsem iz dentina, ene od fizičnih struktur zob in oklov.
Poglej Iluminiran rokopis in Slonovina
Srebrenka (slikarska tehnika)
Leonardo da Vinci, skica s srebrenko na papir za "Zadnjo večerjo" (detajl glave apostola Filipa). Srebrenka je kovinski svinčnik, sestavljen iz legure svinca in srebra.
Poglej Iluminiran rokopis in Srebrenka (slikarska tehnika)
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Iluminiran rokopis in Srebro
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Iluminiran rokopis in Srednji vek
Svinčev(II) karbonat
Svinčev(II) karbonat je kemična spojina s formulo PbCO3.
Poglej Iluminiran rokopis in Svinčev(II) karbonat
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Iluminiran rokopis in Svinec
Ultramarin
Ultramarin je temno modri barvni pigment, ki je bil prvotno izdelan z mletjem lapis lazuli v prah.
Poglej Iluminiran rokopis in Ultramarin
Velum
Velum je pripravljena živalska koža, ki se običajno uporablja kot material za pisanje.
Poglej Iluminiran rokopis in Velum
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Iluminiran rokopis in Zlato
Prav tako znan kot Iluminacija, Iluminirani rokopis, Iluminirati.