Kazalo
231 odnosi: Absorpcija, Acetilen, Adenozin trifosfat, Afrika, Aktivno oglje, Alkalijska kovina, Alkaloid, Alkohol, Alotropija, Aminokislina, Anglija, Anizotropija, Anorganska spojina, Antibiotik, Antoine Lavoisier, Antracit, Apnenec, Arkansas, Arktika, Atmosfera nebesnega telesa, Atom, Avstralija, Šestkotnik, Žarjenje, Železo, Življenje, Žveplo, Žveplova kislina, Časovnica odkritij kemijskih elementov, Človeško telo, Človek, Ötzi, Baker, Baterija (elektrika), Bela pritlikavka, Beljakovina, Bencin, Biosfera, Bocvana, Bombaž, Brazilija, Carl Wilhelm Scheele, Celuloza, Cementit, Civilizacija, Claude Louis Berthollet, Deoksiribonukleinska kislina, Destilacija, Diamant, Dolomit, ... Razširi indeks (181 več) »
- Dvoatomne nekovine
- Kemični elementi
- Reaktivne nekovine
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Ogljik in Absorpcija
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Poglej Ogljik in Acetilen
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Ogljik in Adenozin trifosfat
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Ogljik in Afrika
Aktivno oglje
Aktivno oglje. Aktivno oglje je oglje, pridobljeno s posebnimi tehnikami aktivacije, ki povzročijo veliko poroznost v strukturi in posledično veliko površino.
Poglej Ogljik in Aktivno oglje
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Ogljik in Alkalijska kovina
Alkaloid
Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.
Poglej Ogljik in Alkaloid
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Ogljik in Alkohol
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Ogljik in Alotropija
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Ogljik in Aminokislina
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Ogljik in Anglija
Anizotropija
Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.
Poglej Ogljik in Anizotropija
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Poglej Ogljik in Anorganska spojina
Antibiotik
difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.
Poglej Ogljik in Antibiotik
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Poglej Ogljik in Antoine Lavoisier
Antracit
Antracit Antracit je vrsta metamorfne kamnine, ki spada med vrste premoga.
Poglej Ogljik in Antracit
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Ogljik in Apnenec
Arkansas
Arkansas (angleško) je ena od južnih zveznih držav ZDA.
Poglej Ogljik in Arkansas
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Ogljik in Arktika
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Ogljik in Atmosfera nebesnega telesa
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Ogljik in Atom
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Ogljik in Avstralija
Šestkotnik
Pravilni šestkotnik Čebelje satovje v panju ZDA Vijak z notranjim šestrobnikom (inbus) Mrežna struktura grafena Šéstkótnik ali šesterokótnik ali s tujko heksagón (iz starogrške besede heksagōnos R.
Poglej Ogljik in Šestkotnik
Žarjenje
Žarjenje je postopek segrevanja obdelovanca do določene temperature, zadrževanje na tej temperaturi in nato praviloma počasno ohlajanje.
Poglej Ogljik in Žarjenje
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Ogljik in Železo
Življenje
alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t.
Poglej Ogljik in Življenje
Žveplo
Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.
Poglej Ogljik in Žveplo
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Ogljik in Žveplova kislina
Časovnica odkritij kemijskih elementov
Odkritje 118 kemijskih elementov, za katere je znano, da obstajajo v letu 2021, je predstavljeno v kronološkem vrstnem redu.
Poglej Ogljik in Časovnica odkritij kemijskih elementov
Človeško telo
Človeško telo Človéško teló sestavljajo glava, vrat, trup, dve roki, dve nogi in spolovila v dimljah, ki se pri moških in ženskah razlikujejo.
Poglej Ogljik in Človeško telo
Človek
Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.
Poglej Ogljik in Človek
Ötzi
Ötzi (tudi Oetzi) je dobro ohranjena človeška mumija približno iz 34. stoletja pr. n. št., ki so jo našli 19.
Poglej Ogljik in Ötzi
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Ogljik in Baker
Baterija (elektrika)
Električna baterija je naprava iz ene ali več elektrokemičnih celic, ki lahko spremeni kemično energijo v električno in obratno pri polnilnih baterijah.
Poglej Ogljik in Baterija (elektrika)
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Ogljik in Bela pritlikavka
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Ogljik in Beljakovina
Bencin
Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah.
Poglej Ogljik in Bencin
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Poglej Ogljik in Biosfera
Bocvana
Bocvána (uradno Repúblika Bocvána) je celinska država v južni Afriki, ki je bila pred svojo neodvisnostjo v letu 1966 znana kot britanski protektorat Bečuana.
Poglej Ogljik in Bocvana
Bombaž
Bombáž so naravna vlakna.
Poglej Ogljik in Bombaž
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Poglej Ogljik in Brazilija
Carl Wilhelm Scheele
Carl Wilhelm Scheele, švedsko-nemški kemik in farmacevt, * 9. december 1742, Stralsund, Švedska Pomeranija (zdaj Nemčija), † 21. maj 1786, Köping, Švedska.
Poglej Ogljik in Carl Wilhelm Scheele
Celuloza
Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.
Poglej Ogljik in Celuloza
Cementit
Kristalna struktura cementita Cementit je karbid z empirično formulo Fe3C.
Poglej Ogljik in Cementit
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Ogljik in Civilizacija
Claude Louis Berthollet
Claude Louis Berthollet je bil savojsko-francoski kemik, ki je leta 1804 postal podpredsednik francoskega Senata, * 9. december 1748, Talloires, Francija, † 6. november 1822, Arcueil, Francija.
Poglej Ogljik in Claude Louis Berthollet
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Ogljik in Deoksiribonukleinska kislina
Destilacija
Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.
Poglej Ogljik in Destilacija
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Poglej Ogljik in Diamant
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Ogljik in Dolomit
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Ogljik in Dušik
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Poglej Ogljik in Dušikova kislina
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Poglej Ogljik in Eksotermna reakcija
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Ogljik in Električna prevodnost
Električni izolator
Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.
Poglej Ogljik in Električni izolator
Električni prevodnik
Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.
Poglej Ogljik in Električni prevodnik
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Ogljik in Elektrika
Elektroda
Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.
Poglej Ogljik in Elektroda
Elektromotor
Različni elektromotorji Eléktromotór je stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko.
Poglej Ogljik in Elektromotor
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Ogljik in Elektron
Elektronika
Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.
Poglej Ogljik in Elektronika
Elektronski element
Elektronski elementi so osnovni (elementarni) gradniki elektronskih vezij.
Poglej Ogljik in Elektronski element
Ester
Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).
Poglej Ogljik in Ester
Ferocen
Ferocen je organokovinska spojina s formulo Fe(C5H5)2.
Poglej Ogljik in Ferocen
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Ogljik in Feromagnetizem
Filtracija
Filtracija je postopek ločevanja tekočine in trdne snovi suspendirane v njej, pri katerem tekočina prehaja skozi medij (filter), ki je nepropusten za trdno snov.
Poglej Ogljik in Filtracija
Fosilno gorivo
Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.
Poglej Ogljik in Fosilno gorivo
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Ogljik in Funkcionalna skupina
Gaspard Monge
Gaspard Monge, Comte de Péluse, francoski matematik, * 10. maj 1746, Beaune, Francija, † 28. julij 1818.
Poglej Ogljik in Gaspard Monge
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Poglej Ogljik in Germanij
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Ogljik in Glina
Glinenec
Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.
Poglej Ogljik in Glinenec
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Ogljik in Glukoza
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Ogljik in Gnajs
Gorivo
Gorivo je snov, s pomočjo katerega lahko eno vrsto energije pretvorimo v drugo.
Poglej Ogljik in Gorivo
Grafen
satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.
Poglej Ogljik in Grafen
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Ogljik in Grafit
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Ogljik in Gram
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Ogljik in Grenlandija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Ogljik in Grki
Harold Walter Kroto
Sir Harold Walter »Harry« Kroto (rojen Harold Walter Krotoschiner), FRS, angleški kemik, * 7. oktober 1939, Wishbech, Anglija, † 30. april 2016.
Poglej Ogljik in Harold Walter Kroto
Heksagonalni kristalni sistem
Heksagonalni kristali berila Heksagonalni kristalni sistem je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Ogljik in Heksagonalni kristalni sistem
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Ogljik in Helij
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Ogljik in Hibridizacija orbital
Hitin
molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.
Poglej Ogljik in Hitin
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Ogljik in Indija
Integrirano vezje
Čip pod mikroskopom Integrirano vezje (tudi čip) je mikrovezje, sestavljeno iz množice elektronskih elementov, ki so na skupnem substratu iz polprevodniškega materiala med seboj povezani v električno vezje.
Poglej Ogljik in Integrirano vezje
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Ogljik in Ion
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Ogljik in Izotop
Izotropija
Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.
Poglej Ogljik in Izotropija
Jakutija
Jakutija (uradno Republika Saha (Jakutija)) je avtonomna republika Ruske federacije v Daljnovzhodnem federalnem okrožju.
Poglej Ogljik in Jakutija
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Ogljik in Jedrski reaktor
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Ogljik in Jeklo
Južna Afrika
Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.
Poglej Ogljik in Južna Afrika
Kašmir (tkanina)
Šal iz kašmirja Kašmir je najkvalitetnejša vrsta volne.
Poglej Ogljik in Kašmir (tkanina)
Kalcit
Kalcit je karbonatni mineral in najbolj stabilen polimorf kalcijevega karbonata (CaCO3).
Poglej Ogljik in Kalcit
Kamena strela
Kamena strela Mineral kamena strela oz.
Poglej Ogljik in Kamena strela
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Ogljik in Kanada
Karbid
Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).
Poglej Ogljik in Karbid
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Ogljik in Karbonat
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Ogljik in Kemična vez
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Ogljik in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Ogljik in Kemijski simbol
Kimberlit
Ontariu, Kanada Kimberlit je vrsta peridotita, ki vsebuje olivin in sljude, včasih pa se v njej nahajajo tudi diamanti.
Poglej Ogljik in Kimberlit
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Ogljik in Kisik
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Ogljik in Kislina
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Ogljik in Klor
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Ogljik in Klorovodikova kislina
Koks
Koks Koks je trden ostanek žganja bituminoznih premogov z majhno vsebnostjo pepela in žvepla.
Poglej Ogljik in Koks
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Ogljik in Komet
Kompozit
Kompozíti so materiali, ki so sestavljeni iz dveh ali več komponent.
Poglej Ogljik in Kompozit
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Ogljik in Kovalentna vez
Kovalentni polmer
Kovalentni polmer, rkov, je merilo velikosti atoma, ki je vezan na drug atom s kovalentno vezjo.
Poglej Ogljik in Kovalentni polmer
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Ogljik in Kovina
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Ogljik in Kozmični žarki
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Ogljik in Kristal
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Poglej Ogljik in Kubični kristalni sistem
Lastnosti vode
Voda (H2O) je polarna spojina, ki je pomembno topilo za polarne molekule v kemiji in je znana kot "univerzalno topilo" saj ima sposobnost, da se v njej raztopijo številne snovi že pri sobni temperaturi.
Poglej Ogljik in Lastnosti vode
Ležaj
Kroglični ležaj Ležáj (ang. bearing) je strojni element, ki omogoča pritrditev vrtečih delov in hkrati prenaša obremenitve z vrtečih se delov na mirujoči del naprave.
Poglej Ogljik in Ležaj
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Ogljik in Les
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Ogljik in Ljudska republika Kitajska
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Ogljik in Maščobe
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Ogljik in Marmor
Mednarodna agencija za raziskave raka
Mednarodna agencija za raziskave raka (angl. International Agency for Research on Cancer - IARC, franc. |Centre international de Recherche sur le Cancer, CIRC) je medvladna agencija, ki deluje v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije Združenih narodov.
Poglej Ogljik in Mednarodna agencija za raziskave raka
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Ogljik in Mehika
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Poglej Ogljik in Metamorfne kamnine
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Ogljik in Metan
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Ogljik in Meteorit
Moderator (reaktor)
Moderator nevtronov je material, ki v jedrskem reaktorju upočasnjuje hitrost nevtronov.
Poglej Ogljik in Moderator (reaktor)
Mohsova trdotna lestvica
Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.
Poglej Ogljik in Mohsova trdotna lestvica
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Ogljik in Nafta
Naftne rezerve
Naftne zaloge (rezerve) pomenijo količino nafte, ki jo je s tehničnega in gospodarskega vidika možno pridobiti.
Poglej Ogljik in Naftne rezerve
Namibija
Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana.
Poglej Ogljik in Namibija
Nanostruktura
AFM na desni. Slika iz Strong.Strong (2004). Nánostruktúra je objekt vmesne velikosti med molekulskimi in mikroskopskimi (velikosti mikrometra) strukturami.
Poglej Ogljik in Nanostruktura
Nanotehnika
Vrteča se kristalna struktura C60 »nanotehnologija« Nánotéhnika je izraz, s katerim se označuje tehnični razvoj v nanometrskem merilu (nanolestvici), navadno v velikostih od 0,1 do 100 nm (en nanometer je enak tisočinki mikrometra ali milijoninki milimetra).
Poglej Ogljik in Nanotehnika
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Ogljik in NASA
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Poglej Ogljik in Nekovina
New York (zvezna država)
New York je tretja najbolj naseljena zvezna država ZDA, v kateri živi približno 20 milijonov ljudi.
Poglej Ogljik in New York (zvezna država)
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Ogljik in Nobelova nagrada
Oglje
Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.
Poglej Ogljik in Oglje
Ogljik-14
Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.
Poglej Ogljik in Ogljik-14
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Ogljik in Ogljikov dioksid
Ogljikov disulfid
Ogljikov disulfid je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina s kemijsko formulo CS2.
Poglej Ogljik in Ogljikov disulfid
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Ogljik in Ogljikov monoksid
Ogljikova kislina
Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.
Poglej Ogljik in Ogljikova kislina
Ogljikova nanocevka
Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.
Poglej Ogljik in Ogljikova nanocevka
Ogljikovo jeklo
Ogljikova jekla vsebujejo do 2,14 % C ter določeno količino različnih spremljevalcev: Si, Mn, P in S, ki ne smejo prekoračiti določene vsebnosti, sicer bistveno spremenijo lastnosti jekla.
Poglej Ogljik in Ogljikovo jeklo
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Ogljik in Ogljikovodik
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Ogljik in Ognjenik
Okno
Uršulinski samostan v Ljubljani Ôkno (lat. fenestra) je prozorna ali prosojna odprtina v steni, vratih ali vozilu, ki omogoča prehod svetlobi in, kadar ni zaprto, tudi zraku in zvoku.
Poglej Ogljik in Okno
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Ogljik in Oksidacijsko stanje
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Ogljik in Organska kemija
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Ogljik in Organska spojina
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Ogljik in Osončje
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Ogljik in Ozračje
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Ogljik in Peščenjak
Petrolej
Petrolej je destilacijski produkt nafte, ki vre pri 180-300oC.
Poglej Ogljik in Petrolej
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Ogljik in Pigment
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Poglej Ogljik in Piramida
Pisanje
Pisanje je kodiranje sporočila s pisnimi znamenji (črkami, številkami, notami), ki jih poznamo pod izrazom pisava.
Poglej Ogljik in Pisanje
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Ogljik in Planet
Plastika
Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.
Poglej Ogljik in Plastika
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Ogljik in Platina
Plinska maska
Plinska maska Plinska maska je zaščitno sredstvo za varovanje obraznega dela, oči, dihalnih organov in prebavnih organov pred strupenimi snovmi, ki se širijo po zraku.
Poglej Ogljik in Plinska maska
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Ogljik in Pljuča
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Poglej Ogljik in Polarnost
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Ogljik in Polimer
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Ogljik in Polprevodnik
Pravilo okteta
Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.
Poglej Ogljik in Pravilo okteta
Prečiščevanje vode
Čiščenje vode je postopek odstranitve nečistoč iz vode, ki vsebuje vrsto postopkov, da se lahko odstranijo iz vode: • Suspenzije in emulzije: snovi, ki povzročajo motnost (mikroorganizmi, plankton); • Koloidno rešitev: koloidne, in viskozne snovi, ki vplivajo na sposobnost oksidacije in barvo vode; • Molekularna topila: topna v vodi, plinih in organskih snovi, ki vplivajo na vonj in okus vode; • Ionske raztopine: soli, kislin in baz, ki vplivajo na trdoto in alkalnost vode.
Poglej Ogljik in Prečiščevanje vode
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Poglej Ogljik in Prebavna cev
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Ogljik in Prehodni element
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Ogljik in Premog
Prenosni telefon
Samsung SGH-C200 Prenosni telefon (tudi mobilni telefon, mobitel, mobilec ali mobilnik) je elektronska telekomunikacijska naprava z osnovnimi zmožnostmi, enakimi običajnemu stacionarnemu telefonu, poleg tega pa je popolnoma prenosna in ne potrebuje žične povezave s telefonskim omrežjem.
Poglej Ogljik in Prenosni telefon
Prozornost
Prozornost je optična lastnost snovi, ki označuje kako prosojna je snov.
Poglej Ogljik in Prozornost
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Poglej Ogljik in Radioaktivni izotop
Ravnovesno stanje (fizika)
Ravnovésno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem se s časom nič ne spremeni ne v sistemu, ne v njegovi okolici, porazdelitev delcev v sistemu po energiji pa ustreza Boltzmannovi porazdelitvi.
Poglej Ogljik in Ravnovesno stanje (fizika)
Razkolnost
Zeleni fluorit z izrazito razkolnostjo Biotit z osnovno razkolnostjo Razkolnost je nagnjenje kristaliničnih snovi, da se cepijo vzdolž določenih kristalografskih strukturnih ploskev.
Poglej Ogljik in Razkolnost
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Ogljik in Razpolovni čas
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Ogljik in Redoks reakcija
Renij
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.
Poglej Ogljik in Renij
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Ogljik in Rentgenski žarki
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Ogljik in Ribonukleinska kislina
Risba
Risba golega moškega (''Studio di nudo maschile''), Annibale Carracci, 16. stoletje Rísba je izdelek ustvarjalnosti, kakovostna je del likovne umetnosti, izražen s pomočjo risalnih pripomočkov na dvorazsežnem mediju, na ploskev.
Poglej Ogljik in Risba
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Ogljik in Rusija
Saje
Saje je splošni izraz, ki se nanaša na nečistost ogljikovih delcev, izhaja iz neposrednega zgorevanja ogljikovodikov.
Poglej Ogljik in Saje
Severna Koreja
Séverna Korêja (uradno Demokrátična ljúdska repúblika Korêja; kratica DLRK) je suverena država v Vzhodni Aziji in obsega severno polovico Korejskega polotoka.
Poglej Ogljik in Severna Koreja
Severozahodna ozemlja
Severozahodna ozemlja (tudi Severozahodni teritoriji; izvorno angleško: Northwest Territories ali NWT, francosko: Territoires du Nord-Ouest ali TNO) so zvezno ozemlje Kanade.
Poglej Ogljik in Severozahodna ozemlja
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Ogljik in Sibirija
Sierra Leone
Sierra Leone, uradno Republika Sierra Leone, je obmorska država v Zahodni Afriki, ki na zahodu in jugu meji na Atlantski ocean, na severu na Gvinejo ter na jugovzhodu na Liberijo.
Poglej Ogljik in Sierra Leone
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Ogljik in Silicij
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Ogljik in Sladkor
Sljuda
Sljuda v luskah Sljuda je skupina naravnih dvoosnih filosilikatnih mineralov, katerih kemijska sestava vsebuje silikate kalija, magnezija ali aluminija.
Poglej Ogljik in Sljuda
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Ogljik in Sonce
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Ogljik in Spojina
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Ogljik in Steklo
Strupenost
Strupenost je lastnost strupenih snovi, ki lahko poškodujejo organizem.
Poglej Ogljik in Strupenost
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Ogljik in Sublimacija
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Ogljik in Svila
Svinčnik
Sprednji in zadnji konec HB svinčnika Svinčnik je pisalo s sredico (mino) iz mešanice grafita in gline, obdano z držalom iz lesa, plastike ali podobnega materiala.
Poglej Ogljik in Svinčnik
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Ogljik in Svinec
Teksas
Teksas (angleško Texas; špansko Texas ali Tejas) je druga največja zvezna država ZDA z glavnim mestom Austin.
Poglej Ogljik in Teksas
Terpen
borove. Terpeni so najpogostejše sestavine eteričnih olj in pogoste sestavine smol.
Poglej Ogljik in Terpen
Tetoviranje
thumb thumb thumb Konica sodobne tetovirne naprave s petimi iglami v delu Tetoviranje je trajna oz.
Poglej Ogljik in Tetoviranje
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Ogljik in Tetraeder
Tetraetilsvinec
Tetraetilsvinec (Pb(C2H5)4) je brezbarvna, vnetljiva, zelo strupena tekočina, ki se je uporabljala kot sredstvo za osvinčevanje bencina.
Poglej Ogljik in Tetraetilsvinec
Tetrodotoksin
Tetrodotoksin (TTX) je nevrotoksični alkaloid, prisoten predvsem v napihovalkah (Tetraodontidae), od koder tudi izhaja ime toksina, pa tudi v nekaterih vrstah dvoživk, nečlenarjev in maločlenarjev.
Poglej Ogljik in Tetrodotoksin
Tisk
Tiskarski stroj za tisk časopisov thumb Tísk oziroma tískanje je postopek v tiskarstvu, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil.
Poglej Ogljik in Tisk
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Poglej Ogljik in Tona
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Poglej Ogljik in Topilo
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Ogljik in Toplotna prevodnost
Trdota
Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).
Poglej Ogljik in Trdota
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Poglej Ogljik in Trojna točka
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Ogljik in Umetnost
Usnje
Usnje je ustrojena živalska koža.
Poglej Ogljik in Usnje
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Ogljik in Valenca
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Poglej Ogljik in Van der Waalsova sila
Vez π
Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.
Poglej Ogljik in Vez π
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Ogljik in Vodik
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Poglej Ogljik in Volfram
Volna
Surova volna Volna so vlakna, pridelana iz kožuhov živali družine caprinae, predvsem udomačene ovce.
Poglej Ogljik in Volna
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Ogljik in Vrstno število
Vzhodni Kongo
Vzhodni Kongo, dolgo ime Demokratična republika Kongo (uradno), je obmorska država v Srednji Afriki, ki na severu meji na Srednjeafriško republiko, na severovzhodu na Južni Sudan, na vzhodu na Ugando, Ruando, Burundi in prek jezera Tanganjika na Tanzanijo, na jugovzhodu na Zambijo, na jugozahodu na Angolo, na zahodu ima pri kraju Banana izhod na morje Južnega Atlantskega oceana, prav tako na zahodu pa meji še na angolsko eksklavo Cabinda in Zahodni Kongo, s katerim ga ne smemo zamešati.
Poglej Ogljik in Vzhodni Kongo
Zahodni Kongo
Zahodni Kongo, z uradnim imenom Republika Kongo, (znan tudi kot Srednji Kongo, Kongo-Brazzaville in Kongo; ne smemo ga zamenjevati z večjo vzhodno sosedo Demokratično republiko Kongo, bivšim Zairom) je država na zahodni obali Srednje Afrike, zahodno od reke Kongo.
Poglej Ogljik in Zahodni Kongo
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Ogljik in Združene države Amerike
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Ogljik in Zemeljski plin
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Ogljik in Zemlja
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Ogljik in Zlato
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Ogljik in Zlitina
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Poglej Ogljik in Zračni tlak
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Ogljik in Zvezda
Glej tudi
Dvoatomne nekovine
Kemični elementi
Reaktivne nekovine
Prav tako znan kot Oglik.
, Dušik, Dušikova kislina, Eksotermna reakcija, Električna prevodnost, Električni izolator, Električni prevodnik, Elektrika, Elektroda, Elektromotor, Elektron, Elektronika, Elektronski element, Ester, Ferocen, Feromagnetizem, Filtracija, Fosilno gorivo, Funkcionalna skupina, Gaspard Monge, Germanij, Glina, Glinenec, Glukoza, Gnajs, Gorivo, Grafen, Grafit, Gram, Grenlandija, Grki, Harold Walter Kroto, Heksagonalni kristalni sistem, Helij, Hibridizacija orbital, Hitin, Indija, Integrirano vezje, Ion, Izotop, Izotropija, Jakutija, Jedrski reaktor, Jeklo, Južna Afrika, Kašmir (tkanina), Kalcit, Kamena strela, Kanada, Karbid, Karbonat, Kemična vez, Kemijski element, Kemijski simbol, Kimberlit, Kisik, Kislina, Klor, Klorovodikova kislina, Koks, Komet, Kompozit, Kovalentna vez, Kovalentni polmer, Kovina, Kozmični žarki, Kristal, Kubični kristalni sistem, Lastnosti vode, Ležaj, Les, Ljudska republika Kitajska, Maščobe, Marmor, Mednarodna agencija za raziskave raka, Mehika, Metamorfne kamnine, Metan, Meteorit, Moderator (reaktor), Mohsova trdotna lestvica, Nafta, Naftne rezerve, Namibija, Nanostruktura, Nanotehnika, NASA, Nekovina, New York (zvezna država), Nobelova nagrada, Oglje, Ogljik-14, Ogljikov dioksid, Ogljikov disulfid, Ogljikov monoksid, Ogljikova kislina, Ogljikova nanocevka, Ogljikovo jeklo, Ogljikovodik, Ognjenik, Okno, Oksidacijsko stanje, Organska kemija, Organska spojina, Osončje, Ozračje, Peščenjak, Petrolej, Pigment, Piramida, Pisanje, Planet, Plastika, Platina, Plinska maska, Pljuča, Polarnost, Polimer, Polprevodnik, Pravilo okteta, Prečiščevanje vode, Prebavna cev, Prehodni element, Premog, Prenosni telefon, Prozornost, Radioaktivni izotop, Ravnovesno stanje (fizika), Razkolnost, Razpolovni čas, Redoks reakcija, Renij, Rentgenski žarki, Ribonukleinska kislina, Risba, Rusija, Saje, Severna Koreja, Severozahodna ozemlja, Sibirija, Sierra Leone, Silicij, Sladkor, Sljuda, Sonce, Spojina, Steklo, Strupenost, Sublimacija, Svila, Svinčnik, Svinec, Teksas, Terpen, Tetoviranje, Tetraeder, Tetraetilsvinec, Tetrodotoksin, Tisk, Tona, Topilo, Toplotna prevodnost, Trdota, Trojna točka, Umetnost, Usnje, Valenca, Van der Waalsova sila, Vez π, Vodik, Volfram, Volna, Vrstno število, Vzhodni Kongo, Zahodni Kongo, Združene države Amerike, Zemeljski plin, Zemlja, Zlato, Zlitina, Zračni tlak, Zvezda.