Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Ogljik

Index Ogljik

Ogljík (latinsko carbonium) je kemični element s simbolom C in vrstnim številom 6.

61 odnosi: Alotropija, Angleščina, Antoine Lavoisier, Apnenec, Atmosfera nebesnega telesa, Atom, Biosfera, Bor (element), Delec alfa, Diamagnetizem, Diamant, Dolomit, Dušik, Ester, Etan, Formaldehid, Fosilno gorivo, Grafit, Helij, Hertzsprung-Russllov diagram, Izotop, Jeklo, Karbid, Kemična vez, Kemični element, Kemijski simbol, Kisik, Kislina, Komet, Kovalentna vez, Kroženje ogljika, Latinščina, Maščobna kislina, Marmor, Metanol, Mineral, Nekovina, Nogomet, Ogljikov dioksid, Ogljikovodik, Organska kemija, Ozračje, Planet, Polkovina, Prapok, Rastline, Razpad beta, Sadje, Silicij, Sonce, ..., Stari Egipt, Steklo, Sumerija, Tona, Vesolje, Vodik, Vodno telo, Vrstno število, Zemlja, Zvezda, 6 (število). Razširi indeks (11 več) »

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, ki označuje, da se neki kemijski elementi pojavljajo v več oblikah z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Novo!!: Ogljik in Alotropija · Poglej več »

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Novo!!: Ogljik in Angleščina · Poglej več »

Antoine Lavoisier

Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.

Novo!!: Ogljik in Antoine Lavoisier · Poglej več »

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Novo!!: Ogljik in Apnenec · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Novo!!: Ogljik in Atmosfera nebesnega telesa · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Ogljik in Atom · Poglej več »

Biosfera

celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.

Novo!!: Ogljik in Biosfera · Poglej več »

Bor (element)

Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in atomsko število 5.

Novo!!: Ogljik in Bor (element) · Poglej več »

Delec alfa

Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α. V delce α je vezan par protonov in par nevtronov, torej so enaki jedrom helija-4, dvakrat ioniziranega atoma najpogostejšega izotopa helija.

Novo!!: Ogljik in Delec alfa · Poglej več »

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Novo!!: Ogljik in Diamagnetizem · Poglej več »

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Novo!!: Ogljik in Diamant · Poglej več »

Dolomit

Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.

Novo!!: Ogljik in Dolomit · Poglej več »

Dušik

Dušík (latinsko nitrogenium) je kemični element v periodnem sistemu s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Ogljik in Dušik · Poglej več »

Ester

Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).

Novo!!: Ogljik in Ester · Poglej več »

Etan

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.

Novo!!: Ogljik in Etan · Poglej več »

Formaldehid

Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.

Novo!!: Ogljik in Formaldehid · Poglej več »

Fosilno gorivo

Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.

Novo!!: Ogljik in Fosilno gorivo · Poglej več »

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Novo!!: Ogljik in Grafit · Poglej več »

Helij

Hélij je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Ogljik in Helij · Poglej več »

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Novo!!: Ogljik in Hertzsprung-Russllov diagram · Poglej več »

Izotop

Izotòpi (grško iso- - enak + topos - kraj) so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Novo!!: Ogljik in Izotop · Poglej več »

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Novo!!: Ogljik in Jeklo · Poglej več »

Karbid

Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).

Novo!!: Ogljik in Karbid · Poglej več »

Kemična vez

Kemična vez ali vez je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Novo!!: Ogljik in Kemična vez · Poglej več »

Kemični element

Kémični element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemičnim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Ogljik in Kemični element · Poglej več »

Kemijski simbol

Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.

Novo!!: Ogljik in Kemijski simbol · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Ogljik in Kisik · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Novo!!: Ogljik in Kislina · Poglej več »

Komet

Prikaz kometa Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Ogljik in Komet · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Novo!!: Ogljik in Kovalentna vez · Poglej več »

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Novo!!: Ogljik in Kroženje ogljika · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Ogljik in Latinščina · Poglej več »

Maščobna kislina

Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.

Novo!!: Ogljik in Maščobna kislina · Poglej več »

Marmor

Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.

Novo!!: Ogljik in Marmor · Poglej več »

Metanol

Brez opisa.

Novo!!: Ogljik in Metanol · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerallis) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Novo!!: Ogljik in Mineral · Poglej več »

Nekovina

Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.

Novo!!: Ogljik in Nekovina · Poglej več »

Nogomet

Napadalec v rdečem dresu strelja na gol Finale ženskega nogometnega pokala UEFA 2005 Nogomet je moštvena igra z žogo in eden najbolj priljubljenih športov na svetu.

Novo!!: Ogljik in Nogomet · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin(zgornje vrelišče je narobe) s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Ogljik in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Novo!!: Ogljik in Ogljikovodik · Poglej več »

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Novo!!: Ogljik in Organska kemija · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Ogljik in Ozračje · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Ogljik in Planet · Poglej več »

Polkovina

Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.

Novo!!: Ogljik in Polkovina · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Novo!!: Ogljik in Prapok · Poglej več »

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Novo!!: Ogljik in Rastline · Poglej več »

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Novo!!: Ogljik in Razpad beta · Poglej več »

Sadje

tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.

Novo!!: Ogljik in Sadje · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Novo!!: Ogljik in Silicij · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Ogljik in Sonce · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike s središčem ob spodnjem toku reke Nil na ozemlju sedanjega Egipta.

Novo!!: Ogljik in Stari Egipt · Poglej več »

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Novo!!: Ogljik in Steklo · Poglej več »

Sumerija

Sumerija je bila ena prvih civilizacij nasploh.

Novo!!: Ogljik in Sumerija · Poglej več »

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Novo!!: Ogljik in Tona · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Ogljik in Vesolje · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Ogljik in Vodik · Poglej več »

Vodno telo

Vodno telo je pomemben in razpoznaven del voda, ki se ga določi zaradi spremljanja stanja voda ter ohranitve in doseganja ciljnega stanja voda.

Novo!!: Ogljik in Vodno telo · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Ogljik in Vrstno število · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Ogljik in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Ogljik in Zvezda · Poglej več »

6 (število)

6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.

Novo!!: Ogljik in 6 (število) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Oglik.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »