Kazalo
117 odnosi: Aeronavtika, Alabama, Alan Bartlett Shepard mlajši, Apollo 1, Apollo 11, Apollo 13, Apollo 17, Apollo 8, Asteroid, Astronavt, Avstralija, Bell X-1, Canberra, Cassini-Huygens, Druga svetovna vojna, Dwight David Eisenhower, Evropska vesoljska agencija, Florida, Galaksija, Galileo (sonda), Hladna vojna, Houston, Teksas, John Glenn, Jupiter, Kalifornija, Komet, Los Angeles, Luna, Mars, Mars Global Surveyor, Mars Pathfinder, Mednarodna vesoljska postaja, Mercury-Atlas 6, Mercury-Redstone 3, Merkur, Mir (vesoljska postaja), Neptun, New Horizons, Pioneer 10, Pioneer 11, Pristanek na Luni, Program Apollo, Program Mariner, Program Sojuz, Program Viking, Raketoplan, Raketoplan Atlantis, Raketoplan Challenger, Raketoplan Columbia, Raketoplan Discovery, ... Razširi indeks (67 več) »
Aeronavtika
Aeronavtika (iz Grščine ὰήρ āēr kar pomeni "zrak" in ναυτική nautikē kar pomeni "mornarska navigacija" torej "navigacijo iz zraka") je znanost, ki se ukvarja s študijem, projektiranjem, izdelavo letenja zmožnih naprav, ali tehniko izdelovanja zračnih plovil.
Poglej NASA in Aeronavtika
Alabama
Alabáma je zvezna država Združenih držav Amerike, del ameriškega Juga na jugovzhodu države.
Poglej NASA in Alabama
Alan Bartlett Shepard mlajši
Alan Bartlett Shepard mlajši, ameriški pomorski častnik, admiral, vojaški pilot, preizkusni pilot in astronavt, * 18. november 1923, East Derry, New Hampshire, ZDA, † 21. julij 1998, Monterey, Kalifornija, ZDA.
Poglej NASA in Alan Bartlett Shepard mlajši
Apollo 1
North American Apollo 1 je uradno ime za načrtovano vesoljsko odpravo s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.
Poglej NASA in Apollo 1
Apollo 11
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo.
Poglej NASA in Apollo 11
Apollo 13
Apollo 13 je bila Nasina vesoljska odprava Programa Apollo, ki je bila načrtovana kot tretji pristanek človeške posadke na Luni.
Poglej NASA in Apollo 13
Apollo 17
Apollo 17 na izstrelitveni ploščadi Apollo 17 je bila šesta in do sedaj zadnja vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni.
Poglej NASA in Apollo 17
Apollo 8
Izstrelitev Apolla 8 Apollo 8, ki so ga izstrelili 21. decembra 1968, je bila druga vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.
Poglej NASA in Apollo 8
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej NASA in Asteroid
Astronavt
Japonski astronavt Soiči Noguči Ameriški astronavt Bruce McCandless II. v vesoljskem prostoru Astronávt (starogrško astron - zvezda + nauta - mornar) je udeleženec odprave v vesoljski prostor.
Poglej NASA in Astronavt
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej NASA in Avstralija
Bell X-1
Bell X-1 je bilo ameriško preizkusno letalo za preizkušanje leta z nadzvočno hitrostjo.
Poglej NASA in Bell X-1
Canberra
Canberra je glavno mesto Avstralije.
Poglej NASA in Canberra
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej NASA in Cassini-Huygens
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej NASA in Druga svetovna vojna
Dwight David Eisenhower
Dwight David »Ike« Eisenhower, ameriški general in politik, * 14. oktober 1890, Denison, Teksas, † 28. marec 1969, Washington, D.C. General armade Eisenhower je najbolj znan kot 34.
Poglej NASA in Dwight David Eisenhower
Evropska vesoljska agencija
Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.
Poglej NASA in Evropska vesoljska agencija
Florida
Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.
Poglej NASA in Florida
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej NASA in Galaksija
Galileo (sonda)
Sonda med sestavljanjem Galileo je bila prva vesoljska sonda brez človeške posadke, ki jo je izstrelila NASA ter je bila namenjena proučevanju planeta Jupiter in njegovih lun.
Poglej NASA in Galileo (sonda)
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Poglej NASA in Hladna vojna
Houston, Teksas
Houston je četrto največje mesto v Združenih državah Amerike in največje mesto v zvezni državi Teksas.
Poglej NASA in Houston, Teksas
John Glenn
John Herschel Glenn mlajši (bolj znan kot John Glenn), ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot, astronavt, politik in senator, * 18. julij 1921, Cambridge, Ohio, Združene države Amerike, † 8. december 2016, Columbus, Ohio.
Poglej NASA in John Glenn
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej NASA in Jupiter
Kalifornija
Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.
Poglej NASA in Kalifornija
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej NASA in Komet
Los Angeles
Los Angeles (kratko L. A., tudi) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.
Poglej NASA in Los Angeles
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej NASA in Luna
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej NASA in Mars
Mars Global Surveyor
Umetniška upodobitev Mars Global Surveyorja Mars Global Surveyor (kratica MGS) je ena izmed najuspešnejših ameriških sond za preučevanje Marsa.
Poglej NASA in Mars Global Surveyor
Mars Pathfinder
Sojourner opravlja meritve na skali Mars Pathfinder je bil projekt vesoljske agencije NASA in je bil namenjen raziskovanju Marsa.
Poglej NASA in Mars Pathfinder
Mednarodna vesoljska postaja
raketoplana ''Endeavour'' ob vračanju z odprave STS-132 (23. maj 2010) solarnimi ploščami), 3. junij 1999, odprava STS-96 med vračanjem na Zemljo MVP, 12. december 2006, vesoljski sprehod odprave STS 116. Nadgradnja Mednarodne vesoljske postaje. Mednarodna vesoljska postaja (MVP, - ISS, - МКС) je vesoljska postaja v nizkozemeljski orbiti, skupni projekt petih vesoljskih agencij ZDA (NASA), Rusije (FKA), Japonske (JAXA), Kanade (CSA) in Evropske unije (ESA).
Poglej NASA in Mednarodna vesoljska postaja
Mercury-Atlas 6
Mercury-Atlas 6 je bil peti vesoljski polet s človeško posadko in tretji orbitalni polet v zgodovini vesoljskih poletov.
Poglej NASA in Mercury-Atlas 6
Mercury-Redstone 3
Mercury-Redstone 3 je bila prva ameriška vesoljska odprava s človeško posadko, ki je 5. maja 1961 v vesolje ponesla astronavta Alana Sheparda, tri tedne po prvi sovjetski vesoljski odpravi s človeško posadko, ko je Jurij Gagarin postal prvi človek v vesolju.
Poglej NASA in Mercury-Redstone 3
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej NASA in Merkur
Mir (vesoljska postaja)
Vesoljska postaja Mir (rusko Мир, 'mir' ali 'svet') sodi v tretjo generacijo vesoljskih postaj, saj je bil bazni modul postaje, ki je bil izstreljen 19. februarja 1986, prvikrat opremljen s šestimi spajalnimi mesti.
Poglej NASA in Mir (vesoljska postaja)
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej NASA in Neptun
New Horizons
''New Horizons'' v delavnici New Horizons (Nova obzorja) je Nasino vesoljsko plovilo, ki je namenjeno letu do Plutona in njegove lune Harona, od koder naj bi poslalo slike in rezultate meritev na Zemljo.
Poglej NASA in New Horizons
Pioneer 10
Izstrelitev sonde Pioneer 10 Plošča s Pioneerja 10 Pioneer 10 (tudi Pioneer F) je Nasina vesoljska sonda, ki je bila izstreljena 2. marca 1972 z raketo nosilko Atlas-Centaur.
Poglej NASA in Pioneer 10
Pioneer 11
Umetnikova upodobitev ''Pioneerja 11'' ob približevanju Saturnu Pioneer 11 (tudi Pioneer G) je bila druga vesoljska sonda Nasinega Programa Pioneer (za svojo dvojnico Pioneer 10).
Poglej NASA in Pioneer 11
Pristanek na Luni
Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune, Zemljinega edinega naravnega satelita.
Poglej NASA in Pristanek na Luni
Program Apollo
Znak Programa Apollo Apollo CSM v Lunini tirnici. Zeleni trikotniki kažejo dprave Apolla na Luni Program Apollo (– Program Apolon, znan tudi kot Projekt Apollo (Apollo Project)) je bil niz ameriških vesoljskih poletov in odprav z vesoljsko ladjo Apollo med letoma 1961 in 1972, katerih cilj je bil pristanek na Luni, kar je leta 1969 Apollu 11 tudi uspelo.
Poglej NASA in Program Apollo
Program Mariner
Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.
Poglej NASA in Program Mariner
Program Sojuz
Program Sojuz (rus. союз, zveza) je sovjetski (ruski) vesoljski program, ki se je začel okoli leta 1960 in je bil namenjen lunarnim odpravam.
Poglej NASA in Program Sojuz
Program Viking
''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.
Poglej NASA in Program Viking
Raketoplan
raketoplana Columbia na odpravi STS-1 12. aprila 1981 Raketoplan, vesoljsko letalo, vesoljski čolniček ali vesoljski taksi je vesoljsko plovilo s posadko z možnostjo večkratne uporabe, ki lahko tudi leti ali jadra kot zrakoplov v ozračju.
Poglej NASA in Raketoplan
Raketoplan Atlantis
Raketoplan ''Atlantis'' med pristankom leta 2002 Raketoplan Atlantis je NASIN raketoplan z uradno oznako OV-104.
Poglej NASA in Raketoplan Atlantis
Raketoplan Challenger
Raketoplan Challenger Raketoplan Challenger (angleško Izzivalec) je bil drugi NASIN raketoplan, imel je uradno oznako OV-099.
Poglej NASA in Raketoplan Challenger
Raketoplan Columbia
Columbia pri pristanku Raketoplan Columbia (uradna oznaka OV-102) je bil raketoplan, ki je bil v uporabi med letoma 1981 in 2003 kot prvi od petih raketoplanov v Nasini floti.
Poglej NASA in Raketoplan Columbia
Raketoplan Discovery
Raketoplan Discovery ob izstrelitvi Raketoplan Discovery (angleško Odkritje) je NASIN raketoplan z uradno oznako OV-103.
Poglej NASA in Raketoplan Discovery
Raketoplan Endeavour
Endeavour na izstrelišču Raketoplan Endeavour (angleško Prizadevanje) je Nasin raketoplan z uradno oznako OV-105.
Poglej NASA in Raketoplan Endeavour
Raketoplan Enterprise
''Enterprise'' na izstrelitveni rampi 20 mesecev pred prvo pravo izstrelitvijo Raketoplan Enterprise (angleško Smelost) je bil prvi Nasin raketoplan z uradno oznako OV-101.
Poglej NASA in Raketoplan Enterprise
Richard Nixon
Richard Milhous Nixon, ameriški politik, * 9. januar 1913, Yorba Linda, Kalifornija, ZDA, † 22. april 1994, New York, ZDA.
Poglej NASA in Richard Nixon
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej NASA in Rusija
Ruska vesoljska agencija
Logotip Ruske vesoljske agencije Ruska vesoljska agencija (Federalnoje kozmičeskoje agentstvo Rosiji; Federalna vesoljska agencija Rusije), največkrat Roskozmos, kdaj tudi okrajšano kot FKA (ФКА) in RKA (РКА).
Poglej NASA in Ruska vesoljska agencija
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej NASA in Saturn
Sončna celica
Sončna celica Sončna celica (tudi fotovoltaična celica) je naprava, ki sončne fotone (sončno energijo) s pomočjo elektronov pretvori v elektriko.
Poglej NASA in Sončna celica
Sputnik 1
Maketa Sputnika 1 Sputnik 1 (Sopotnik 1, kodna označba PS-1 (ПС-1), Простейший Спутник-1, Osnovni Sopotnik-1) je bil prvi Zemljin umetni satelit, prvi iz niza sovjetskih satelitov Sputnik.
Poglej NASA in Sputnik 1
Teksas
Teksas (angleško Texas; špansko Texas ali Tejas) je druga največja zvezna država ZDA z glavnim mestom Austin.
Poglej NASA in Teksas
Telemetrija
Telemetrija (grško tele - oddaljeno + metron - meriti) je tehnologija, ki omogoča meritve na daljavo in posredovanje informacij sistemskemu oblikovalcu ali operaterju.
Poglej NASA in Telemetrija
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej NASA in Tir
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej NASA in Uran
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej NASA in Venera
Vesoljska postaja
Mednarodna vesoljska postaja leta 2007 Vesoljska postaja (tudi orbitalna postaja) je umetno nebesno telo, zgrajeno z namenom prebivanja ljudi v vesolju.
Poglej NASA in Vesoljska postaja
Vesoljski sprehod
Astronavt Bruce McCandless med neprivezanim vesoljskim sprehodom v sklopu odprave STS-41-B (1984) Vesoljski sprehod, znan tudi pod angleško kratico EVA (Extravehicular activity, »aktivnost izven vozila«) je aktivnost, ki jo astronavt izvaja izven vesoljskega plovila nad mejo vesoljskega prostora.
Poglej NASA in Vesoljski sprehod
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej NASA in Vesoljski teleskop Hubble
Virginija
Virgínija (angleško Virginia) je ena od izvirnih trinajstih kolonij ZDA, ki se je uprla britanski nadvladi v ameriški revoluciji.
Poglej NASA in Virginija
Vostok 1
Vostok 1 (Vzhod 1) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Vostok.
Poglej NASA in Vostok 1
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Poglej NASA in Voyager 1
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej NASA in Voyager 2
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Poglej NASA in Washington, D.C.
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej NASA in Združene države Amerike
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej NASA in Zemlja
1. oktober
1.
Poglej NASA in 1. oktober
10. julij
10.
Poglej NASA in 10. julij
12. april
12.
Poglej NASA in 12. april
14. maj
14.
Poglej NASA in 14. maj
15. julij
15.
Poglej NASA in 15. julij
17. julij
17.
Poglej NASA in 17. julij
19. julij
19.
Poglej NASA in 19. julij
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej NASA in 1915
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej NASA in 1946
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej NASA in 1957
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej NASA in 1958
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej NASA in 1961
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej NASA in 1962
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej NASA in 1963
1965
1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej NASA in 1965
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej NASA in 1966
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej NASA in 1967
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej NASA in 1969
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej NASA in 1972
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej NASA in 1973
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej NASA in 1974
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej NASA in 1981
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej NASA in 1986
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej NASA in 1989
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej NASA in 1990
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej NASA in 1993
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej NASA in 1997
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej NASA in 1998
2. november
2.
Poglej NASA in 2. november
20. februar
20.
Poglej NASA in 20. februar
20. julij
20.
Poglej NASA in 20. julij
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej NASA in 2000
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej NASA in 2001
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej NASA in 2003
2011
2011 (MMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej NASA in 2011
2020
2020 (MMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej NASA in 2020
21. februar
21.
Poglej NASA in 21. februar
23. marec
23.
Poglej NASA in 23. marec
28. januar
28.
Poglej NASA in 28. januar
29. julij
29.
Poglej NASA in 29. julij
29. junij
29.
Poglej NASA in 29. junij
4. oktober
4.
Poglej NASA in 4. oktober
5. maj
5.
Poglej NASA in 5. maj
7. maj
7.
Poglej NASA in 7. maj
Prav tako znan kot Nacionalna uprava za aeronavtiko in vesolje, Narodna zrakoplovna in vesoljska uprava, National Aeronautics and Space Administration, Program Gemini.