Kazalo
28 odnosi: Astronom, Atmosfera nebesnega telesa, Christiaan Huygens, Evropska vesoljska agencija, Fizik, Francozi, Giovanni Domenico Cassini, Ime, Inženir, Italijani, Laboratorij za reaktivni pogon, Matematika, Naravni satelit, NASA, Nizozemci, Planet, Saturn, Titan (luna), Vesoljska sonda, 1. julij, 14. januar, 15. oktober, 15. september, 1997, 2004, 2005, 2017, 25. december.
- Vesoljske sonde Združenih držav Amerike
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Cassini-Huygens in Astronom
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Cassini-Huygens in Atmosfera nebesnega telesa
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Cassini-Huygens in Christiaan Huygens
Evropska vesoljska agencija
Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.
Poglej Cassini-Huygens in Evropska vesoljska agencija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Cassini-Huygens in Fizik
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Cassini-Huygens in Francozi
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Cassini-Huygens in Giovanni Domenico Cassini
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Cassini-Huygens in Ime
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Cassini-Huygens in Inženir
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Cassini-Huygens in Italijani
Laboratorij za reaktivni pogon
Kompleks zgradb Laboratorija v Pasadeni. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Nadzorna soba v Laboratoriju. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Laboratorij za reaktivni pogon (izvirno; kratica JPL) je Nasino raziskovalno središče v Pasadeni in La Cañada Flintridgeu pri Los Angelesu v Kaliforniji, ZDA.
Poglej Cassini-Huygens in Laboratorij za reaktivni pogon
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Cassini-Huygens in Matematika
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Cassini-Huygens in Naravni satelit
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Cassini-Huygens in NASA
Nizozemci
Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.
Poglej Cassini-Huygens in Nizozemci
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Cassini-Huygens in Planet
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Cassini-Huygens in Saturn
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Cassini-Huygens in Titan (luna)
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Cassini-Huygens in Vesoljska sonda
1. julij
1.
Poglej Cassini-Huygens in 1. julij
14. januar
14.
Poglej Cassini-Huygens in 14. januar
15. oktober
15.
Poglej Cassini-Huygens in 15. oktober
15. september
15.
Poglej Cassini-Huygens in 15. september
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cassini-Huygens in 1997
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Cassini-Huygens in 2004
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Cassini-Huygens in 2005
2017
2017 (MMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Cassini-Huygens in 2017
25. december
25.
Poglej Cassini-Huygens in 25. december
Glej tudi
Vesoljske sonde Združenih držav Amerike
Prav tako znan kot Cassini-Huyhens.