Kazalo
48 odnosi: Alkan, Aluvialni stožec, Anta (luna), Atlas (luna), Brans-Dickeova teorija, Cassini, Christiaan Huygens, Dafnis (luna), Diona (luna), Družina Evnomija, Enkelad, Epimetej (luna), Evropska vesoljska agencija, Fojba (luna), Himalija (luna), Hiperion (luna), Jan (luna), Jupitrovi obroči, Kentaver (planetoid), Kriovulkan, Laboratorij za reaktivni pogon, Marija Strojnik Scholl, Metona (luna), NASA, Naseljivi planet, Neptun, Nezemeljsko življenje, Ogljikovodik, Ognjenik, Pan (luna), Pandora (luna), Planetni obroč, S/2004 S 6, Saturn, Saturnovi naravni sateliti, Saturnovi obroči, Serpentinit, Sončev mrk, Titan (luna), Trojanski satelit, Venera, Vesoljska sonda, 11. junij, 15. september, 1997, 2004, 2005, 2017.
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Cassini-Huygens in Alkan
Aluvialni stožec
Aluvialni stožec je pahljačast ali stožčast nanos sedimentov, ki so ga zgradili tokovi.
Poglej Cassini-Huygens in Aluvialni stožec
Anta (luna)
Anta (grško Άνθη: Ánte) je zelo majhen Saturnov naravni satelit, ki ima tirnico med lunama Mimas in Enkelad.
Poglej Cassini-Huygens in Anta (luna)
Atlas (luna)
Átlas (grško Άτλας: Átlas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Cassini-Huygens in Atlas (luna)
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Poglej Cassini-Huygens in Brans-Dickeova teorija
Cassini
Cassini je bil priimek več ljudi.
Poglej Cassini-Huygens in Cassini
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Cassini-Huygens in Christiaan Huygens
Dafnis (luna)
Dafnis (grško Δαφνίς: Dafnís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Cassini-Huygens in Dafnis (luna)
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Cassini-Huygens in Diona (luna)
Družina Evnomija
Družina Evnomija je družina asteroidov, ki se nahajajo v osrednjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Cassini-Huygens in Družina Evnomija
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Cassini-Huygens in Enkelad
Epimetej (luna)
Epimetej (grško Επιμηθεύς: Epimeteús) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Cassini-Huygens in Epimetej (luna)
Evropska vesoljska agencija
Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.
Poglej Cassini-Huygens in Evropska vesoljska agencija
Fojba (luna)
Fojba je nepravilni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Cassini-Huygens in Fojba (luna)
Himalija (luna)
Himalija (grško Ἱμαλíα: Himalía) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Cassini-Huygens in Himalija (luna)
Hiperion (luna)
Hipérion (tudi Hipejron) (grško ‘Υπερίων: 'Yperíon) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Cassini-Huygens in Hiperion (luna)
Jan (luna)
Janus (grško Ιανός: Ianós) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Cassini-Huygens in Jan (luna)
Jupitrovi obroči
Obroči Jupitra Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Cassini-Huygens in Jupitrovi obroči
Kentaver (planetoid)
Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.
Poglej Cassini-Huygens in Kentaver (planetoid)
Kriovulkan
obroč E. Triton (v sredini) Kriovulkan pomeni ledni vulkan.
Poglej Cassini-Huygens in Kriovulkan
Laboratorij za reaktivni pogon
Kompleks zgradb Laboratorija v Pasadeni. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Nadzorna soba v Laboratoriju. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Laboratorij za reaktivni pogon (izvirno; kratica JPL) je Nasino raziskovalno središče v Pasadeni in La Cañada Flintridgeu pri Los Angelesu v Kaliforniji, ZDA.
Poglej Cassini-Huygens in Laboratorij za reaktivni pogon
Marija Strojnik Scholl
Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, * 13. julij 1950, Ljubljana.
Poglej Cassini-Huygens in Marija Strojnik Scholl
Metona (luna)
Metona (grško Μεθωνη: Metone) je zelo majhen Saturnov naravni satelit (luna), ki ima svojo tirnico med tirnicama lun Mimas in Enkelad.
Poglej Cassini-Huygens in Metona (luna)
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Cassini-Huygens in NASA
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Cassini-Huygens in Naseljivi planet
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Cassini-Huygens in Neptun
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Cassini-Huygens in Nezemeljsko življenje
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Cassini-Huygens in Ogljikovodik
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Cassini-Huygens in Ognjenik
Pan (luna)
Pán (grško Πάν: Pán) je Saturnu najbližji naravni satelit.
Poglej Cassini-Huygens in Pan (luna)
Pandora (luna)
Pandóra (grško Πανδώρα: Pandóra) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Cassini-Huygens in Pandora (luna)
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Poglej Cassini-Huygens in Planetni obroč
S/2004 S 6
S/2004 S 6 je začasna oznaka za domnevni Saturnov naravni satelit, ki so ga odkrili leta 2004.
Poglej Cassini-Huygens in S/2004 S 6
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Cassini-Huygens in Saturn
Saturnovi naravni sateliti
Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.
Poglej Cassini-Huygens in Saturnovi naravni sateliti
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Cassini-Huygens in Saturnovi obroči
Serpentinit
Serpentinit je sivozelena lisasta do črna metamorfna kamnina iz serpentina in piroksenov, nastala iz ultramafičnih magmatskih kamnin.
Poglej Cassini-Huygens in Serpentinit
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Cassini-Huygens in Sončev mrk
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Cassini-Huygens in Titan (luna)
Trojanski satelit
sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.
Poglej Cassini-Huygens in Trojanski satelit
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Cassini-Huygens in Venera
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Cassini-Huygens in Vesoljska sonda
11. junij
11.
Poglej Cassini-Huygens in 11. junij
15. september
15.
Poglej Cassini-Huygens in 15. september
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cassini-Huygens in 1997
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Cassini-Huygens in 2004
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Cassini-Huygens in 2005
2017
2017 (MMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Cassini-Huygens in 2017
Prav tako znan kot Cassini-Huyhens.