Kazalo
56 odnosi: Amonijak, Astronomska enota, Atlas (luna), Cassini-Huygens, Dan, Diona (luna), Ekvator, Enkelad, Epimetej (luna), Epoha (astronomija), Etan, Fojba (luna), Ganimed (luna), Geometrični albedo, Helena (luna), Helij, Hiperion (luna), Jan (luna), Japet (luna), Julijansko leto, Jupiter, Kalipso (luna), Kapljevina, Kelvin, Kovinski vodik, Led, Merkur, Metan, Mimas (luna), Naravni satelit, Neptun, Nikelj, Ogljik, Osončje, Pan (luna), Pandora (luna), Planet, Plinasti orjak, Pospešek, Prometej (luna), Rea (luna), Rimska mitologija, Saturn (mitologija), Saturnovi naravni sateliti, Sonce, Težni pospešek, Telesto (luna), Teorija, Tetija (luna), Titan (luna), ... Razširi indeks (6 več) »
- Astronomska telesa, znana od nekdaj
- Osončje
- Plinasti orjaki
- Zunanji planeti
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Saturn in Amonijak
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Saturn in Astronomska enota
Atlas (luna)
Átlas (grško Άτλας: Átlas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturn in Atlas (luna)
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Saturn in Cassini-Huygens
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Saturn in Dan
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Saturn in Diona (luna)
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Saturn in Ekvator
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Saturn in Enkelad
Epimetej (luna)
Epimetej (grško Επιμηθεύς: Epimeteús) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturn in Epimetej (luna)
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Saturn in Epoha (astronomija)
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Poglej Saturn in Etan
Fojba (luna)
Fojba je nepravilni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturn in Fojba (luna)
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Saturn in Ganimed (luna)
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Saturn in Geometrični albedo
Helena (luna)
Helena (grško Ἑλένη: Eléne) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Saturn in Helena (luna)
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Saturn in Helij
Hiperion (luna)
Hipérion (tudi Hipejron) (grško ‘Υπερίων: 'Yperíon) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Saturn in Hiperion (luna)
Jan (luna)
Janus (grško Ιανός: Ianós) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturn in Jan (luna)
Japet (luna)
Japet (grško Ιαπετός: Iapetós) je sedemnajsti od Saturnovih znanih naravnih satelitov in je tretji največji.
Poglej Saturn in Japet (luna)
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej Saturn in Julijansko leto
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Saturn in Jupiter
Kalipso (luna)
Legi lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide. (Prikazane razdalje niso v pravilnem razmerju) Kalipso (starogrško: Kalipsó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Saturn in Kalipso (luna)
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Saturn in Kapljevina
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Saturn in Kelvin
Kovinski vodik
Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.
Poglej Saturn in Kovinski vodik
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Saturn in Led
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Saturn in Merkur
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Saturn in Metan
Mimas (luna)
Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturn in Mimas (luna)
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Saturn in Naravni satelit
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Saturn in Neptun
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Saturn in Nikelj
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Saturn in Ogljik
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Saturn in Osončje
Pan (luna)
Pán (grško Πάν: Pán) je Saturnu najbližji naravni satelit.
Poglej Saturn in Pan (luna)
Pandora (luna)
Pandóra (grško Πανδώρα: Pandóra) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturn in Pandora (luna)
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Saturn in Planet
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Saturn in Plinasti orjak
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Saturn in Pospešek
Prometej (luna)
Prometéj (grško Προμηθέας: Prometéas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturn in Prometej (luna)
Rea (luna)
Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.
Poglej Saturn in Rea (luna)
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Saturn in Rimska mitologija
Saturn (mitologija)
Saturn (latinsko: Sāturnus) je bil bog v starorimski religiji in lik v rimski mitologiji.
Poglej Saturn in Saturn (mitologija)
Saturnovi naravni sateliti
Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.
Poglej Saturn in Saturnovi naravni sateliti
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Saturn in Sonce
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Poglej Saturn in Težni pospešek
Telesto (luna)
Telesto (grško Τελεστώ: Telestó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Saturn in Telesto (luna)
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Saturn in Teorija
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturn in Tetija (luna)
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Saturn in Titan (luna)
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Saturn in Uran (planet)
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Saturn in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Saturn in Vodik
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Poglej Saturn in Zemljin polmer
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Poglej Saturn in Zemljina masa
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Poglej Saturn in 6 (število)
Glej tudi
Astronomska telesa, znana od nekdaj
Osončje
Plinasti orjaki
Zunanji planeti
Prav tako znan kot Saturn (planet).