Hitreje kot brskalnik!
287 odnosi: Absolutni izsev, Agir (luna), Albioriks (luna), Alegorija dobre in slabe vlade, Alkalijska kovina, Alkan, Alkimija, Almagest, Analema, Anders Johan Lexell, Anta (luna), Antične rimske merske enote, Antropozofska medicina, Anu, Apsidna točka, Argument periapside, Ariel (luna), Asteroid, Astrološki simboli, Astronomski simbol, Astronomsko telo, Atlas, Atlas (luna), Atmosfera nebesnega telesa, Édouard Albert Roche, Édouard Benjamin Baillaud, Bebiona (luna), Bergelmir (luna), Bestla (luna), Betelgeza, Božanska komedija, Bolometer, Boris A. Novak, Cassini, Cassini-Huygens, Christiaan Huygens, Dafnis (luna), Daniel Kirkwood, David C. Jewitt, De revolutionibus orbium coelestium, Diapir, Diona (luna), Dolžina dvižnega vozla, Ekliptika, Enkelad, Epimetej (luna), Eriap (luna), Farbauti (luna), Fenrir (luna), Fojba (luna), ..., Fornjot (luna), Francesco de Vico, Frank Elmore Ross, Friedrich Wilhelm Bessel, Galileo Galilei, Galska skupina, George Biddell Airy, George Phillips Bond, Gerard Peter Kuiper, Gibanje Zemlje, Giottov campanile, Giovanni Domenico Cassini, Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA), Gorovje, Greip (luna), Gustav Holst, Hati (luna), Helena (luna), Helij, Henry Kater, Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, Heroji (TV-serija), Himalija (luna), Hiperion (luna), Hirokin (luna), Ižirak (luna), Ibn Junis, Imir (luna), Inuitska skupina, Jacques Cassini, James Edward Keeler, Jan (luna), Jan Kleyna, Japet (luna), Jarnsaksa (luna), Jeremiah Horrocks, Johann Elert Bode, Johann Franz Encke, Johann Gottfried Galle, Johannes Hevel, John Alfred Brashear, John Couch Adams, Josep Comas i Solà, Josip Vidmar, Jupiter, Jupitrovi obroči, Kalipso, Kalipso (luna), Kari (luna), Karma (luna), Kentaver (planetoid), Kepler-Bouwkampova konstanta, Kiviuk (luna), Komet Čurjumov-Gerasimenko, Komet Hale-Bopp, Komet Lulin, Komet Pons-Brooks, Komet Stephan-Oterma, Konjunkcija (astronomija), Kotna velikost, Kriovulkan, Laboratorij za reaktivni pogon, Ladoško jezero, Lagrangeeva točka, Laplaceova ravnina, Larisa, Libracija, Loge (luna), Magnituda (astronomija), Mala in velika polos, Marija Strojnik Scholl, Marsovi naravni sateliti, Matija Murko, Medzvezdje, Metan, Metona (luna), Milutin Milanković, Mimas (luna), Mundilfari (luna), Nagib vrtilne osi, Naravni satelit, Narvi (luna), NASA, Naseljivi planet, Navidezni sij, Nepravilni satelit, Neptun, Neptunovi obroči, Nereida (luna), Nezemeljsko življenje, Ninurta, Nordijska skupina, Oblak, Ocean, Ogljikovodik, Ognjenik, Ohridsko jezero, Oinopid, Okultacija, Orbitalna resonanca, Osončje, Otto Vasiljevič Struve, Palena (luna), Paliak (luna), Pan (luna), Pandora (luna), Parhelij, Pastirski satelit, Peščeno morje, Percival Lowell, Peter Andreas Hansen, Pierre Charles Le Monnier, Pioneer 11, Pitagorejstvo, Planet, Planet X, Planetni obroč, Plinasti orjak, Plinij mlajši, Poimenovanje astronomskih teles, Polarni sij, Polidevk (luna), Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Površinska težnost, Program Voyager, Prometej (luna), Propen, Proteus (luna), Razpršeni disk, Rea (luna), Regiomontan, Robert Hooke, Rocheva meja, Rudolf Steiner, Ruska znanstvena fantastika, S/2004 S 12, S/2004 S 13, S/2004 S 17, S/2004 S 3, S/2004 S 4, S/2004 S 6, S/2004 S 7, S/2006 S 1, S/2006 S 3, S/2007 S 2, S/2007 S 3, Saturn (mitologija), Saturn (razločitev), Saturnovi naravni sateliti, Saturnovi obroči, Saule, Scott Sander Sheppard, Sekularna resonanca, Semis, Serpentinit, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam planetov v osončju, Seznam svetlejših zvezd, Seznam teles v Osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, Siarnak (luna), Sirene s Titana, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Sizigij (astronomija), Skadi (luna), Skol (luna), Smallville (TV-serija), Solarna konstanta, Sotirni satelit, Spodnji in zgornji planeti, Surtur (luna), Sutungr (luna), Tarkek (luna), Tarvos (luna), Telesto (luna), Tetija (luna), Thomas Digges, Timothy Bruce Spahr, Titan, Titan (luna), Titanija (luna), Trimr (luna), Triton (luna), Trojanski satelit, Ubežna hitrost, Umbriel (luna), Uran (mitologija), Uran (planet), Uranovi obroči, Vesoljska sonda, Vesto Melvin Slipher, Voda, Voyager 1, Voyager 2, Vrtilna doba, Vulkan (domnevni planet), VY Velikega psa, Vzvratno gibanje, Walter Baade, William Cranch Bond, William Henry Pickering, William Herschel, William Lassell, Začasno označevanje nebesnih teles, Zadoščenje (TV-serija), Zemlja, Zodiak, Zvezda pritlikavka, 1 E12 m, 1 E12 m², 1 E13 m², 1 E16 m², 1 E6 m, 1 E8 m, 1 E8 s, 10 Higeja, 106 Diona, 11. junij, 12. november, 15. september, 1979, 1980, 1997, 2000, 2004, 2005, 2006 v znanosti, 2007, 2017, 2060 Hiron, 25. avgust, 324 Bamberga, 53 Kalipso, 55 Pandora, 7 pr. n. št.. Razširi indeks (237 več) »
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Novo!!: Saturn in Absolutni izsev · Poglej več »
Agir (luna)
Agir je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Agir (luna) · Poglej več »
Albioriks (luna)
Albioriks je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Novo!!: Saturn in Albioriks (luna) · Poglej več »
Alegorija dobre in slabe vlade
Alegorija dobre in slabe vlade je serija treh fresk, ki jih je Ambrogio Lorenzetti naslikal med februarjem 1338 in majem 1339.
Novo!!: Saturn in Alegorija dobre in slabe vlade · Poglej več »
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Novo!!: Saturn in Alkalijska kovina · Poglej več »
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Novo!!: Saturn in Alkan · Poglej več »
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Novo!!: Saturn in Alkimija · Poglej več »
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.
Novo!!: Saturn in Almagest · Poglej več »
Analema
Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.
Novo!!: Saturn in Analema · Poglej več »
Anders Johan Lexell
Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Saturn in Anders Johan Lexell · Poglej več »
Anta (luna)
Anta (grško Άνθη: Ánte) je zelo majhen Saturnov naravni satelit, ki ima tirnico med lunama Mimas in Enkelad.
Novo!!: Saturn in Anta (luna) · Poglej več »
Antične rimske merske enote
Bronasti mernik (''modius'') iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi.
Novo!!: Saturn in Antične rimske merske enote · Poglej več »
Antropozofska medicina
Antropozofska medicina je zdravilska metoda, ki jo je v začetku 20.
Novo!!: Saturn in Antropozofska medicina · Poglej več »
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Novo!!: Saturn in Anu · Poglej več »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Novo!!: Saturn in Apsidna točka · Poglej več »
Argument periapside
Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Novo!!: Saturn in Argument periapside · Poglej več »
Ariel (luna)
Ariel je dvanajsti od Uranovih znanih naravnih satelitov.
Novo!!: Saturn in Ariel (luna) · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Saturn in Asteroid · Poglej več »
Astrološki simboli
Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.
Novo!!: Saturn in Astrološki simboli · Poglej več »
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Novo!!: Saturn in Astronomski simbol · Poglej več »
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Novo!!: Saturn in Astronomsko telo · Poglej več »
Atlas
Atlas je lahko.
Novo!!: Saturn in Atlas · Poglej več »
Atlas (luna)
Átlas (grško Άτλας: Átlas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Atlas (luna) · Poglej več »
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Novo!!: Saturn in Atmosfera nebesnega telesa · Poglej več »
Édouard Albert Roche
Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.
Novo!!: Saturn in Édouard Albert Roche · Poglej več »
Édouard Benjamin Baillaud
Édouard Benjamin Baillaud, francoski astronom, * 14. februar 1848, Chalon-sur-Saône, Francija, † 8. julij 1934, Pariz.
Novo!!: Saturn in Édouard Benjamin Baillaud · Poglej več »
Bebiona (luna)
Bebiona je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Novo!!: Saturn in Bebiona (luna) · Poglej več »
Bergelmir (luna)
Bergelmir je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Bergelmir (luna) · Poglej več »
Bestla (luna)
Bestla je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Bestla (luna) · Poglej več »
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Novo!!: Saturn in Betelgeza · Poglej več »
Božanska komedija
Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.
Novo!!: Saturn in Božanska komedija · Poglej več »
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Novo!!: Saturn in Bolometer · Poglej več »
Boris A. Novak
Boris A. Novak, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik, urednik in politični aktivist * 3. december 1953, Beograd, Srbija, SFRJ.
Novo!!: Saturn in Boris A. Novak · Poglej več »
Cassini
Cassini je bil priimek več ljudi.
Novo!!: Saturn in Cassini · Poglej več »
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Novo!!: Saturn in Cassini-Huygens · Poglej več »
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Novo!!: Saturn in Christiaan Huygens · Poglej več »
Dafnis (luna)
Dafnis (grško Δαφνίς: Dafnís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Dafnis (luna) · Poglej več »
Daniel Kirkwood
Daniel Kirkwood, ameriški astronom, * 27. september 1814, Okrožje Harford, Maryland, ZDA, † 11. junij 1895, Riverside, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Saturn in Daniel Kirkwood · Poglej več »
David C. Jewitt
David C. Jewitt, angleški astronom, * 1958, London, Anglija.
Novo!!: Saturn in David C. Jewitt · Poglej več »
De revolutionibus orbium coelestium
De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.
Novo!!: Saturn in De revolutionibus orbium coelestium · Poglej več »
Diapir
Rayleigh–Taylorjevo nestabilnost - vrsto diapirizma, v katarem so tektonski pritiski majhni. Geološki presek nemškega severozahodnega bazena (Ostfriesland-Nordheide). Solne kupole so predrle mlajše geološke sklade in se pomaknile v bližino zemeljske površine. Ponekod so ustvarile žepe, v katerih se zbirata nafta in zemeljski plin. Diapir (iz starogrškega διαπείρειν - predreti) je vrsta intruzije, v kateri bolj gibljiva redko tekoča snov prodre v kamnine, ki ležijo nad njo.
Novo!!: Saturn in Diapir · Poglej več »
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Novo!!: Saturn in Diona (luna) · Poglej več »
Dolžina dvižnega vozla
Dolžina dvižnega vozla glede na ekliptiko. Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Novo!!: Saturn in Dolžina dvižnega vozla · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: Saturn in Ekliptika · Poglej več »
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Enkelad · Poglej več »
Epimetej (luna)
Epimetej (grško Επιμηθεύς: Epimeteús) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Epimetej (luna) · Poglej več »
Eriap (luna)
Eriapo je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Novo!!: Saturn in Eriap (luna) · Poglej več »
Farbauti (luna)
Fárbauti je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Farbauti (luna) · Poglej več »
Fenrir (luna)
Fenrir je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Fenrir (luna) · Poglej več »
Fojba (luna)
Fojba je nepravilni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Fojba (luna) · Poglej več »
Fornjot (luna)
Fornjot je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Fornjot (luna) · Poglej več »
Francesco de Vico
Francesco de Vico, italijanski astronom, * 19. maj 1805, Nacerata, Italija, † 15. november 1848, London.
Novo!!: Saturn in Francesco de Vico · Poglej več »
Frank Elmore Ross
Frank Elmore Ross, ameriški astronom in fizik, * 2. april 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 21. september 1960, Altadena, Kalifornija.
Novo!!: Saturn in Frank Elmore Ross · Poglej več »
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Novo!!: Saturn in Friedrich Wilhelm Bessel · Poglej več »
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Novo!!: Saturn in Galileo Galilei · Poglej več »
Galska skupina
Nepravilni sateliti Saturna. Horizontalna os pomeni oddaljenost od planeta, vertikalna pa naklon tirnice. Sateliti z naklonom večjim od 90° so retrogradni. Galska skupina Saturnovih naravnih satelitov je skupina štirih nepravilnih progradnih satelitov, ki imajo podobne tirnice.
Novo!!: Saturn in Galska skupina · Poglej več »
George Biddell Airy
Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.
Novo!!: Saturn in George Biddell Airy · Poglej več »
George Phillips Bond
George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Saturn in George Phillips Bond · Poglej več »
Gerard Peter Kuiper
Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.
Novo!!: Saturn in Gerard Peter Kuiper · Poglej več »
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Novo!!: Saturn in Gibanje Zemlje · Poglej več »
Giottov campanile
Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.
Novo!!: Saturn in Giottov campanile · Poglej več »
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Novo!!: Saturn in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »
Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA)
Rudnik premoga pod mestom Centralija v Pensilvaniji, ZDA, gori že vsaj od 27.
Novo!!: Saturn in Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA) · Poglej več »
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Novo!!: Saturn in Gorovje · Poglej več »
Greip (luna)
Greip je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Greip (luna) · Poglej več »
Gustav Holst
Gustav Holst, angleški skladatelj, * 21. september 1874, Cheltenham (Anglija), † 25. maj 1934, London.
Novo!!: Saturn in Gustav Holst · Poglej več »
Hati (luna)
Hati je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Hati (luna) · Poglej več »
Helena (luna)
Helena (grško Ἑλένη: Eléne) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Helena (luna) · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Saturn in Helij · Poglej več »
Henry Kater
Henry Kater, FRS, angleški fizik in častnik nemškega porekla, * 16. april 1777, Bristol, Anglija, † 26. april 1835, York Gate.
Novo!!: Saturn in Henry Kater · Poglej več »
Hermann Mayer Salomon Goldschmidt
Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, nemško-francoski astronom in slikar, * 17. junij 1802, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 26. april 1866, Fontainebleau, Francija.
Novo!!: Saturn in Hermann Mayer Salomon Goldschmidt · Poglej več »
Heroji (TV-serija)
Heroji (izvirno Heroes) je ameriška znanstvenofantastična dramska serija, ki jo je NBC predvajal med 25. septembrom 2006 in 8. februarjem 2010.
Novo!!: Saturn in Heroji (TV-serija) · Poglej več »
Himalija (luna)
Himalija (grško Ἱμαλíα: Himalía) je Jupitrov naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Himalija (luna) · Poglej več »
Hiperion (luna)
Hipérion (tudi Hipejron) (grško ‘Υπερίων: 'Yperíon) je Saturnov naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Hiperion (luna) · Poglej več »
Hirokin (luna)
Hirokin je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Hirokin (luna) · Poglej več »
Ižirak (luna)
Ižirak je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Novo!!: Saturn in Ižirak (luna) · Poglej več »
Ibn Junis
Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.
Novo!!: Saturn in Ibn Junis · Poglej več »
Imir (luna)
Imir je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Imir (luna) · Poglej več »
Inuitska skupina
Nepravilni sateliti Saturna. Horizontalna os pomeni oddaljenost od planeta, vertikalna pa naklon tirnice. Sateliti z naklonom večjim od 90° so retrogradni. Inuitska skupina Saturnovih naravnih satelitov je skupina petih nepravilnih progradnih satelitov, ki imajo podobne tirnice.
Novo!!: Saturn in Inuitska skupina · Poglej več »
Jacques Cassini
Jacques Cassini II., francoski astronom in geograf, * 8. februar 1677, Pariz, Francija, † 18. april 1756, Thury pri Clermontu, Francija.
Novo!!: Saturn in Jacques Cassini · Poglej več »
James Edward Keeler
James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Saturn in James Edward Keeler · Poglej več »
Jan (luna)
Janus (grško Ιανός: Ianós) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Jan (luna) · Poglej več »
Jan Kleyna
Jan Kleyna, britanski astronom.
Novo!!: Saturn in Jan Kleyna · Poglej več »
Japet (luna)
Japet (grško Ιαπετός: Iapetós) je sedemnajsti od Saturnovih znanih naravnih satelitov in je tretji največji.
Novo!!: Saturn in Japet (luna) · Poglej več »
Jarnsaksa (luna)
Jarnsaksa je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Jarnsaksa (luna) · Poglej več »
Jeremiah Horrocks
Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.
Novo!!: Saturn in Jeremiah Horrocks · Poglej več »
Johann Elert Bode
Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Saturn in Johann Elert Bode · Poglej več »
Johann Franz Encke
Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.
Novo!!: Saturn in Johann Franz Encke · Poglej več »
Johann Gottfried Galle
Johann Gottfried Galle, nemški astronom, * 9. junij 1812, Pabsthaus pri Gräfenhainnichnu, Nemčija, † 19. julij 1910, Potsdam, Nemčija.
Novo!!: Saturn in Johann Gottfried Galle · Poglej več »
Johannes Hevel
Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.
Novo!!: Saturn in Johannes Hevel · Poglej več »
John Alfred Brashear
John Alfred Brashear, ameriški astronom, izdelovalec inštrumentov in optik, * 24. november 1840, Brownsville, Pensilvanija, ZDA, † 8. april 1920.
Novo!!: Saturn in John Alfred Brashear · Poglej več »
John Couch Adams
John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Novo!!: Saturn in John Couch Adams · Poglej več »
Josep Comas i Solà
Josep Comas i Solà, španski (katalonski) astronom, * 19. december 1868, Barcelona, Katalonija, Španija, † 2. december 1937.
Novo!!: Saturn in Josep Comas i Solà · Poglej več »
Josip Vidmar
Josip Vidmar, slovenski literarni in gledališki kritik, dramaturg, prevajalec, esejist in politik, * 14. oktober 1895, Ljubljana, † 11. april 1992, Ljubljana.
Novo!!: Saturn in Josip Vidmar · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Saturn in Jupiter · Poglej več »
Jupitrovi obroči
Obroči Jupitra Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska.
Novo!!: Saturn in Jupitrovi obroči · Poglej več »
Kalipso
Kalipso (grško Καλυψώ, Kalypsō) je bila v grški mitologiji nimfa, ki je živela na otoku Ogigija, kjer je več let zadrževala Odiseja.
Novo!!: Saturn in Kalipso · Poglej več »
Kalipso (luna)
Legi lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide. (Prikazane razdalje niso v pravilnem razmerju) Kalipso (starogrško: Kalipsó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Kalipso (luna) · Poglej več »
Kari (luna)
Kari je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Kari (luna) · Poglej več »
Karma (luna)
Karma (grško Κάρμη: Kárme) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Karmine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 23 do 24 Gm in imajo naklon tira okoli 165°. Luno Karma je leta 1938 odkril ameriški astronom Seth Barnes Nicholson na Observatoriju Mount Wilson. Sedanje ime je dobila šele leta 1975, pred tem so jo imenovali Pan (sedaj je Pan ime Saturnove lune). Znana je tudi kot Jupiter XI (bila je enajsta odkrita Jupitrova luna). Ime je dobila po Karmi (ljubici Zevsa) iz grške mitologije. Luna Karma ima premer okoli 46 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 23,734.000 km. Obkroži ga v približno 747 dneh po tirnici, ki ima naklon tira 165,54 ° glede na ekliptiko oziroma 167,53 ° na ekvator Jupitra. Njeno gibanje je retrogradno, kar pomeni, da se giblje v nasprotni smeri kot se vrti Jupiter. To kaže na to, da je verjetno ujeto nebesno telo. Luna Karma daje ime Karmini skupini naravnih satelitov Jupitra, ki imajo podobne lastnosti tirnic. Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin. Površina lune je precej temna, ima odbojnost 0,04. Njen navidezni sij je 17,6 m.
Novo!!: Saturn in Karma (luna) · Poglej več »
Kentaver (planetoid)
Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.
Novo!!: Saturn in Kentaver (planetoid) · Poglej več »
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Novo!!: Saturn in Kepler-Bouwkampova konstanta · Poglej več »
Kiviuk (luna)
Kiviuk je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Novo!!: Saturn in Kiviuk (luna) · Poglej več »
Komet Čurjumov-Gerasimenko
Komet Čurjumov-Gerasimenko (uradna oznaka je 67P/Churyumov-Gerasimenko) je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,6 let, ki pripada Jupitrovi družini kometov.
Novo!!: Saturn in Komet Čurjumov-Gerasimenko · Poglej več »
Komet Hale-Bopp
Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.
Novo!!: Saturn in Komet Hale-Bopp · Poglej več »
Komet Lulin
Komet Lulin (uradna oznaka C/2007 N3 (Lulin)) je neperiodični komet, ki sta ga odkrila Ye Quanzhi in Lin Či-Šeng iz Observatorija Lulin.
Novo!!: Saturn in Komet Lulin · Poglej več »
Komet Pons-Brooks
Komet Pons-Brooks (uradna oznaka je 12P/Pons-Brooks) je periodični komet z obhodno dobo 71 let.
Novo!!: Saturn in Komet Pons-Brooks · Poglej več »
Komet Stephan-Oterma
Komet Stephan-Oterma (uradna oznaka je 38P/Stephan-Oterma) je periodični komet z obhodno dobo okoli 37,7 let.
Novo!!: Saturn in Komet Stephan-Oterma · Poglej več »
Konjunkcija (astronomija)
Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.
Novo!!: Saturn in Konjunkcija (astronomija) · Poglej več »
Kotna velikost
Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.
Novo!!: Saturn in Kotna velikost · Poglej več »
Kriovulkan
obroč E. Triton (v sredini) Kriovulkan pomeni ledni vulkan.
Novo!!: Saturn in Kriovulkan · Poglej več »
Laboratorij za reaktivni pogon
Kompleks zgradb Laboratorija v Pasadeni. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Nadzorna soba v Laboratoriju. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Laboratorij za reaktivni pogon (izvirno; kratica JPL) je Nasino raziskovalno središče v Pasadeni in La Cañada Flintridgeu pri Los Angelesu v Kaliforniji, ZDA.
Novo!!: Saturn in Laboratorij za reaktivni pogon · Poglej več »
Ladoško jezero
Ladoško jezero (Ladožskoje ozero, ali label,; Laatokka) je sladkovodno jezero v Republiki Kareliji in Leningrajski oblasti v severozahodni Rusiji tik pred obrobjem Sankt Peterburga.
Novo!!: Saturn in Ladoško jezero · Poglej več »
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Novo!!: Saturn in Lagrangeeva točka · Poglej več »
Laplaceova ravnina
Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.
Novo!!: Saturn in Laplaceova ravnina · Poglej več »
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Novo!!: Saturn in Larisa · Poglej več »
Libracija
gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.
Novo!!: Saturn in Libracija · Poglej več »
Loge (luna)
Loge je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Loge (luna) · Poglej več »
Magnituda (astronomija)
Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.
Novo!!: Saturn in Magnituda (astronomija) · Poglej več »
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Novo!!: Saturn in Mala in velika polos · Poglej več »
Marija Strojnik Scholl
Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, * 13. julij 1950, Ljubljana.
Novo!!: Saturn in Marija Strojnik Scholl · Poglej več »
Marsovi naravni sateliti
Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.
Novo!!: Saturn in Marsovi naravni sateliti · Poglej več »
Matija Murko
Matija Murko, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, slavist in urednik, * 10. februar 1861, Drstelja, † 11. februar 1952, Praga, Češkoslovaška (sedaj Češka).
Novo!!: Saturn in Matija Murko · Poglej več »
Medzvezdje
Medzvezdje (izvirno) je ameriški znanstvenofantastični film režiserja Christopherja Nolana iz leta 2014.
Novo!!: Saturn in Medzvezdje · Poglej več »
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Novo!!: Saturn in Metan · Poglej več »
Metona (luna)
Metona (grško Μεθωνη: Metone) je zelo majhen Saturnov naravni satelit (luna), ki ima svojo tirnico med tirnicama lun Mimas in Enkelad.
Novo!!: Saturn in Metona (luna) · Poglej več »
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Novo!!: Saturn in Milutin Milanković · Poglej več »
Mimas (luna)
Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Mimas (luna) · Poglej več »
Mundilfari (luna)
Mundilfari je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Mundilfari (luna) · Poglej več »
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Novo!!: Saturn in Nagib vrtilne osi · Poglej več »
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Novo!!: Saturn in Naravni satelit · Poglej več »
Narvi (luna)
Narvi je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Narvi (luna) · Poglej več »
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Novo!!: Saturn in NASA · Poglej več »
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Novo!!: Saturn in Naseljivi planet · Poglej več »
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Novo!!: Saturn in Navidezni sij · Poglej več »
Nepravilni satelit
Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.
Novo!!: Saturn in Nepravilni satelit · Poglej več »
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Novo!!: Saturn in Neptun · Poglej več »
Neptunovi obroči
Dva posnetka Neptunovih obročev, ki ju je naredil ''Voyager 2''. Neptunove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev in lokov, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Neptun.
Novo!!: Saturn in Neptunovi obroči · Poglej več »
Nereida (luna)
Nereida (grško Νηρηΐδα: Nereida) je Neptunov naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Nereida (luna) · Poglej več »
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Novo!!: Saturn in Nezemeljsko življenje · Poglej več »
Ninurta
Ninurta (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒅁, DNIN.URTA, pomen imena ni znan),Black & Green 1992, str.
Novo!!: Saturn in Ninurta · Poglej več »
Nordijska skupina
Nepravilni sateliti Saturna. Horizontalna os pomeni oddaljenost od planeta, vertikalna pa naklon tirnice. Sateliti z naklonom večjim od 90° so retrogradni. Nordijska skupina Saturnovih naravnih satelitov je skupina 29 nepravilnih retrogradnih satelitov, ki imajo podobne tirnice.
Novo!!: Saturn in Nordijska skupina · Poglej več »
Oblak
Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.
Novo!!: Saturn in Oblak · Poglej več »
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Novo!!: Saturn in Ocean · Poglej več »
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Novo!!: Saturn in Ogljikovodik · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Saturn in Ognjenik · Poglej več »
Ohridsko jezero
Ohridsko jezero (makedonsko: Охридско езеро, Ohridsko ezero, albansko: Liqeni i Ohrit ali Liqeni i Pogradecit) je jezero ovalne oblike, ki leži na meji med jugozahodnim delom Severne Makedonije in vzhodnim delom Albanije.
Novo!!: Saturn in Ohridsko jezero · Poglej več »
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Novo!!: Saturn in Oinopid · Poglej več »
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.
Novo!!: Saturn in Okultacija · Poglej več »
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Novo!!: Saturn in Orbitalna resonanca · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Saturn in Osončje · Poglej več »
Otto Vasiljevič Struve
Otto Vasiljevič Struve (tudi Otton), ruski astronom, * 7. maj (25. april, ruski koledar) 1819, Dorpat, Ruski imperij (danes Tartu, Estonija), † 14. april 1905, Karlsruhe, Nemčija.
Novo!!: Saturn in Otto Vasiljevič Struve · Poglej več »
Palena (luna)
Paléna (grško Παλλήνη: Palléne) je zelo majhen Saturnov naravni satelit, ki ima svojo tirnico med tirnicama lun Mimas in Enkelad.
Novo!!: Saturn in Palena (luna) · Poglej več »
Paliak (luna)
Paliak je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Novo!!: Saturn in Paliak (luna) · Poglej več »
Pan (luna)
Pán (grško Πάν: Pán) je Saturnu najbližji naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Pan (luna) · Poglej več »
Pandora (luna)
Pandóra (grško Πανδώρα: Pandóra) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Pandora (luna) · Poglej več »
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Novo!!: Saturn in Parhelij · Poglej več »
Pastirski satelit
Saturnov pastirski satelit Prometej. Viden je njegov vpliv na snov v obroču. Pastirski satelit je naravni satelit, ki s svojim delovanjem preprečuje razpršitev obročev (prstanov), ki planet obdajajo.
Novo!!: Saturn in Pastirski satelit · Poglej več »
Peščeno morje
Peščeno morje ali erg (ali morje sipin ali peščena plošča, če nima sipin) je široka, ravna površina puščave, pokrita s peskom z malo ali nič vegetativnega pokrova, ki ga je oblikoval veter.
Novo!!: Saturn in Peščeno morje · Poglej več »
Percival Lowell
Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Novo!!: Saturn in Percival Lowell · Poglej več »
Peter Andreas Hansen
Peter Andreas Hansen, nemški astronom, * 8. december 1795, Tondern, (tedaj vojvodina Schleswig), danes Tønder, Danska, † 28. marec 1874, Gotha, Nemčija.
Novo!!: Saturn in Peter Andreas Hansen · Poglej več »
Pierre Charles Le Monnier
Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.
Novo!!: Saturn in Pierre Charles Le Monnier · Poglej več »
Pioneer 11
Umetnikova upodobitev ''Pioneerja 11'' ob približevanju Saturnu Pioneer 11 (tudi Pioneer G) je bila druga vesoljska sonda Nasinega Programa Pioneer (za svojo dvojnico Pioneer 10).
Novo!!: Saturn in Pioneer 11 · Poglej več »
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Novo!!: Saturn in Pitagorejstvo · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Saturn in Planet · Poglej več »
Planet X
Planet X je domnevni planet za Plutonom.
Novo!!: Saturn in Planet X · Poglej več »
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Novo!!: Saturn in Planetni obroč · Poglej več »
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Novo!!: Saturn in Plinasti orjak · Poglej več »
Plinij mlajši
Plinij mlajši (latinsko Gaius Plinius Caecilius Secundus), rimski politik, govornik in pisatelj * okoli 61/62 Novum Comum (danes Como, Lombardija, Italija), † 113.
Novo!!: Saturn in Plinij mlajši · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: Saturn in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Novo!!: Saturn in Polarni sij · Poglej več »
Polidevk (luna)
Polidevk (grško Πολυδεύκης: Polideúkes) je zelo majhen Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Polidevk (luna) · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Saturn in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500 · Poglej več »
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Novo!!: Saturn in Površinska težnost · Poglej več »
Program Voyager
Program Voyager (dobesedno »program popotnik«) je ameriški raziskovalni vesoljski program, ki ga sestavljata vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977.
Novo!!: Saturn in Program Voyager · Poglej več »
Prometej (luna)
Prometéj (grško Προμηθέας: Prometéas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Prometej (luna) · Poglej več »
Propen
Propen, znan tudi kot propilen in metiletilen, je nenasičen ogljikovodik s kemijsko formulo C3H6.
Novo!!: Saturn in Propen · Poglej več »
Proteus (luna)
Proteus (grško Πρωτεύς: Proteus) je največji Neptunov notranji naravni satelit in drugi največji med vsemi Neptunovimi sateliti.
Novo!!: Saturn in Proteus (luna) · Poglej več »
Razpršeni disk
Disnomija (levo) Razpršeni disk je oddaljeno področje Sončevega sistema, kjer se nahaja zelo malo asteroidov.
Novo!!: Saturn in Razpršeni disk · Poglej več »
Rea (luna)
Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.
Novo!!: Saturn in Rea (luna) · Poglej več »
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Novo!!: Saturn in Regiomontan · Poglej več »
Robert Hooke
Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
Novo!!: Saturn in Robert Hooke · Poglej več »
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Novo!!: Saturn in Rocheva meja · Poglej več »
Rudolf Steiner
Rudolf Steiner, avstrijski filozof, pesnik, pisatelj, prevajalec, * 27. februar 1861, Donji Kraljevec (Hrvaška), † 30. marec 1925, Dornach (Švica).
Novo!!: Saturn in Rudolf Steiner · Poglej več »
Ruska znanstvena fantastika
Znanstvena fantastika v ruskem jeziku (ру́сская нау́чная фанта́стика) je doživela svojo zlato dobo v 1960-ih.
Novo!!: Saturn in Ruska znanstvena fantastika · Poglej več »
S/2004 S 12
S/2004 S 12 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in S/2004 S 12 · Poglej več »
S/2004 S 13
S/2004 S 13 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in S/2004 S 13 · Poglej več »
S/2004 S 17
S/2004 S 17 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in S/2004 S 17 · Poglej več »
S/2004 S 3
Brez opisa.
Novo!!: Saturn in S/2004 S 3 · Poglej več »
S/2004 S 4
S/2004 S 4 je začasna oznaka za nepotrjeni Saturnov naravni satelit, ki se nahaja na notranjem robu obroča F. Opazil ga je Joseph N. Spitale 21. junija 2004, ko je iskal potrditev obstoja lune S/2004 S 3.
Novo!!: Saturn in S/2004 S 4 · Poglej več »
S/2004 S 6
S/2004 S 6 je začasna oznaka za domnevni Saturnov naravni satelit, ki so ga odkrili leta 2004.
Novo!!: Saturn in S/2004 S 6 · Poglej več »
S/2004 S 7
S/2004 S 7 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in S/2004 S 7 · Poglej več »
S/2006 S 1
S/2006 S 1 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in S/2006 S 1 · Poglej več »
S/2006 S 3
S/2006 S 3 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in S/2006 S 3 · Poglej več »
S/2007 S 2
S/2007 S 2 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in S/2007 S 2 · Poglej več »
S/2007 S 3
S/2007 S 3 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in S/2007 S 3 · Poglej več »
Saturn (mitologija)
Saturn (latinsko: Sāturnus) je bil bog v starorimski religiji in lik v rimski mitologiji.
Novo!!: Saturn in Saturn (mitologija) · Poglej več »
Saturn (razločitev)
Satúrn je lahko.
Novo!!: Saturn in Saturn (razločitev) · Poglej več »
Saturnovi naravni sateliti
Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.
Novo!!: Saturn in Saturnovi naravni sateliti · Poglej več »
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Novo!!: Saturn in Saturnovi obroči · Poglej več »
Saule
litovskega Narodnega muzeja Saule je v predkrščanski baltski mitologiji boginja Sonca in eno najpomembnejših božanstev tega panteona.
Novo!!: Saturn in Saule · Poglej več »
Scott Sander Sheppard
Scott Sander Sheppard, ameriški astronom, * 1977.
Novo!!: Saturn in Scott Sander Sheppard · Poglej več »
Sekularna resonanca
Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance.
Novo!!: Saturn in Sekularna resonanca · Poglej več »
Semis
Ulita semisa s podobo Pegaza Semis (latinsko: polovica), starorimska merska enota.
Novo!!: Saturn in Semis · Poglej več »
Serpentinit
Serpentinit je sivozelena lisasta do črna metamorfna kamnina iz serpentina in piroksenov, nastala iz ultramafičnih magmatskih kamnin.
Novo!!: Saturn in Serpentinit · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Saturn in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Saturn in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam planetov v osončju
Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.
Novo!!: Saturn in Seznam planetov v osončju · Poglej več »
Seznam svetlejših zvezd
To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih maksimalnih, popolnih ali združenih vizualnih magnitudah, kot jih vidimo z Zemlje.
Novo!!: Saturn in Seznam svetlejših zvezd · Poglej več »
Seznam teles v Osončju
Sonce.
Novo!!: Saturn in Seznam teles v Osončju · Poglej več »
Seznam teles v Osončju po masi
Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.
Novo!!: Saturn in Seznam teles v Osončju po masi · Poglej več »
Seznam teles v Osončju po polmeru
V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.
Novo!!: Saturn in Seznam teles v Osončju po polmeru · Poglej več »
Siarnak (luna)
Siarnak je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Novo!!: Saturn in Siarnak (luna) · Poglej več »
Sirene s Titana
Sirene s Titana (izvirno angleško: The Sirens of Titan) je komični znanstveno fantastični roman, ki ga je leta 1959 napisal ameriški pisatelj Kurt Vonnegut.
Novo!!: Saturn in Sirene s Titana · Poglej več »
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Novo!!: Saturn in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) · Poglej več »
Sizigij (astronomija)
work.
Novo!!: Saturn in Sizigij (astronomija) · Poglej več »
Skadi (luna)
Skadi je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Skadi (luna) · Poglej več »
Skol (luna)
Skol je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Skol (luna) · Poglej več »
Smallville (TV-serija)
Smallville (izvirno Smallville) je ameriška znanstveno fantastična drama, ki jo je premierno prikazal The WB 16. oktobra 2001.
Novo!!: Saturn in Smallville (TV-serija) · Poglej več »
Solarna konstanta
Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.
Novo!!: Saturn in Solarna konstanta · Poglej več »
Sotirni satelit
Sotirni satelit je naravni satelit, ki kroži okoli osrednjega planeta ali drugega nebesnega telesa na isti razdalji kot neko drugo telo.
Novo!!: Saturn in Sotirni satelit · Poglej več »
Spodnji in zgornji planeti
Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.
Novo!!: Saturn in Spodnji in zgornji planeti · Poglej več »
Surtur (luna)
Surtur je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Surtur (luna) · Poglej več »
Sutungr (luna)
Sutungr je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Sutungr (luna) · Poglej več »
Tarkek (luna)
Tarkek je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Novo!!: Saturn in Tarkek (luna) · Poglej več »
Tarvos (luna)
Tarvos je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Novo!!: Saturn in Tarvos (luna) · Poglej več »
Telesto (luna)
Telesto (grško Τελεστώ: Telestó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Telesto (luna) · Poglej več »
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Saturn in Tetija (luna) · Poglej več »
Thomas Digges
Thomas Digges, angleški matematik, astronom, filozof, kozmograf in vojaški inženir, * 1546, Wootton, grofija Kent, Anglija, † 24. avgust 1595, London, Anglija.
Novo!!: Saturn in Thomas Digges · Poglej več »
Timothy Bruce Spahr
Timothy »Tim« Bruce Spahr, ameriški astronom, * 1970.
Novo!!: Saturn in Timothy Bruce Spahr · Poglej več »
Titan
Titan lahko pomeni.
Novo!!: Saturn in Titan · Poglej več »
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Novo!!: Saturn in Titan (luna) · Poglej več »
Titanija (luna)
Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.
Novo!!: Saturn in Titanija (luna) · Poglej več »
Trimr (luna)
Trimr je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Novo!!: Saturn in Trimr (luna) · Poglej več »
Triton (luna)
Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.
Novo!!: Saturn in Triton (luna) · Poglej več »
Trojanski satelit
sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.
Novo!!: Saturn in Trojanski satelit · Poglej več »
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Novo!!: Saturn in Ubežna hitrost · Poglej več »
Umbriel (luna)
Umbriel je trinajsti od Uranovih znanih satelitov in tretji največji.
Novo!!: Saturn in Umbriel (luna) · Poglej več »
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe. S prestola ga je vrgel Titan Kronos, ki ga je kastriral, iz morske pene, ki je vzkipela okrog odsekanih splonih organov, pa se je rodila Afrodita. Nekateri miti trdijo da je njegov »plašč« sedanja atmosfera. Okoli Zemlje se je ovil, da bi dvoril boginji Zemlje Gaji. Uran se med običajnimi temami ne pojavlja na grških poslikani keramiki. Elementarni Zemlja, Nebo in Stiks se lahko pridružijo v slovesnem priklicu v homerskem epu. Uran je povezan z rimskim bogom Celom.
Novo!!: Saturn in Uran (mitologija) · Poglej več »
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Saturn in Uran (planet) · Poglej več »
Uranovi obroči
Uranovi obroči in tirnice lun. Izsrednosti niso pravilne. Uranove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Uran.
Novo!!: Saturn in Uranovi obroči · Poglej več »
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Novo!!: Saturn in Vesoljska sonda · Poglej več »
Vesto Melvin Slipher
Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Novo!!: Saturn in Vesto Melvin Slipher · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Saturn in Voda · Poglej več »
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Novo!!: Saturn in Voyager 1 · Poglej več »
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Novo!!: Saturn in Voyager 2 · Poglej več »
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Novo!!: Saturn in Vrtilna doba · Poglej več »
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Novo!!: Saturn in Vulkan (domnevni planet) · Poglej več »
VY Velikega psa
VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.
Novo!!: Saturn in VY Velikega psa · Poglej več »
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Novo!!: Saturn in Vzvratno gibanje · Poglej več »
Walter Baade
Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Saturn in Walter Baade · Poglej več »
William Cranch Bond
William Cranch Bond, ameriški urar in astronom, * 9. september 1789, Falmouth (sedaj Portland), Maine, ZDA, † 29. januar 1859, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Saturn in William Cranch Bond · Poglej več »
William Henry Pickering
William Henry Pickering, ameriški astronom, * 15. februar 1858, Boston, Massachusetts, ZDA, † 17. januar 1938, Mandeville, Jamajka.
Novo!!: Saturn in William Henry Pickering · Poglej več »
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Novo!!: Saturn in William Herschel · Poglej več »
William Lassell
William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.
Novo!!: Saturn in William Lassell · Poglej več »
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Novo!!: Saturn in Začasno označevanje nebesnih teles · Poglej več »
Zadoščenje (TV-serija)
Zadoščenje (izvirno Leverage) je ameriška akcijska drama, ki jo je premierno prikazal TNT 7. decembra 2008.
Novo!!: Saturn in Zadoščenje (TV-serija) · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Saturn in Zemlja · Poglej več »
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Novo!!: Saturn in Zodiak · Poglej več »
Zvezda pritlikavka
Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.
Novo!!: Saturn in Zvezda pritlikavka · Poglej več »
1 E12 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 1012 metrov (1 Tm ali 1000 milijonov kilometrov ali 6,7 astronomske enote) naprej.
Novo!!: Saturn in 1 E12 m · Poglej več »
1 E12 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 in 10 milijoni km².
Novo!!: Saturn in 1 E12 m² · Poglej več »
1 E13 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijoni km².
Novo!!: Saturn in 1 E13 m² · Poglej več »
1 E16 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijardami km².
Novo!!: Saturn in 1 E16 m² · Poglej več »
1 E6 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).
Novo!!: Saturn in 1 E6 m · Poglej več »
1 E8 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 108 metrov (100.000 km) naprej.
Novo!!: Saturn in 1 E8 m · Poglej več »
1 E8 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 108 in 109 sekundami (3,2 in 32 leti).
Novo!!: Saturn in 1 E8 s · Poglej več »
10 Higeja
10 Higeja (mednarodno ime 10 Hygiea, starogrško: Higieía) je četrto največje telo v asteroidnem pasu.
Novo!!: Saturn in 10 Higeja · Poglej več »
106 Diona
106 Diona (mednarodno ime je 106 Dione, starogrško: Dióne) je velik in temen asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Saturn in 106 Diona · Poglej več »
11. junij
11.
Novo!!: Saturn in 11. junij · Poglej več »
12. november
12.
Novo!!: Saturn in 12. november · Poglej več »
15. september
15.
Novo!!: Saturn in 15. september · Poglej več »
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Saturn in 1979 · Poglej več »
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Saturn in 1980 · Poglej več »
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Saturn in 1997 · Poglej več »
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Saturn in 2000 · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Saturn in 2004 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Saturn in 2005 · Poglej več »
2006 v znanosti
Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2006.
Novo!!: Saturn in 2006 v znanosti · Poglej več »
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Novo!!: Saturn in 2007 · Poglej več »
2017
2017 (MMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Saturn in 2017 · Poglej več »
2060 Hiron
2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.
Novo!!: Saturn in 2060 Hiron · Poglej več »
25. avgust
25.
Novo!!: Saturn in 25. avgust · Poglej več »
324 Bamberga
324 Bamberga (mednarodno ime je tudi 324 Bamberga) eden izmed največjih asteroidov v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Saturn in 324 Bamberga · Poglej več »
53 Kalipso
53 Kalipso (mednarodno ime 53 Kalypso, starogrško: Kalipsó) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Saturn in 53 Kalipso · Poglej več »
55 Pandora
55 Pandóra (mednarodno ime je tudi 55 Pandora, starogrško: Pandóra) je velik in zelo svetel asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Saturn in 55 Pandora · Poglej več »
7 pr. n. št.
7 pr.
Novo!!: Saturn in 7 pr. n. št. · Poglej več »
