Kazalo
91 odnosi: Agir (luna), Albioriks (luna), Anta (luna), Atlas (luna), Bebiona (luna), Bergelmir (luna), Bestla (luna), Cassini-Huygens, Christiaan Huygens, Dafnis (luna), Diona (luna), Enkelad, Epimetej (luna), Eriap (luna), Farbauti (luna), Fenrir (luna), Fojba (luna), Fornjot (luna), George Phillips Bond, Giovanni Domenico Cassini, Greip (luna), Hati (luna), Helena (luna), Hiperion (luna), Hirokin (luna), Ižirak (luna), Imir (luna), Jan (luna), Japet (luna), Jarnsaksa (luna), Kalipso (luna), Kari (luna), Kiviuk (luna), Lagrangeeva točka, Loge (luna), Metona (luna), Mimas (luna), Mundilfari (luna), Naravni satelit, Narvi (luna), Nebesno telo, Nepravilni satelit, Palena (luna), Paliak (luna), Pan (luna), Pandora (luna), Pastirski satelit, Polidevk (luna), Pritlikavi planet, Prometej (luna), ... Razširi indeks (41 več) »
- Osončje
- Saturnove lune
- Seznami lun
Agir (luna)
Agir je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Agir (luna)
Albioriks (luna)
Albioriks je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Albioriks (luna)
Anta (luna)
Anta (grško Άνθη: Ánte) je zelo majhen Saturnov naravni satelit, ki ima tirnico med lunama Mimas in Enkelad.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Anta (luna)
Atlas (luna)
Átlas (grško Άτλας: Átlas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Atlas (luna)
Bebiona (luna)
Bebiona je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Bebiona (luna)
Bergelmir (luna)
Bergelmir je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Bergelmir (luna)
Bestla (luna)
Bestla je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Bestla (luna)
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Cassini-Huygens
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Christiaan Huygens
Dafnis (luna)
Dafnis (grško Δαφνίς: Dafnís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Dafnis (luna)
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Diona (luna)
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Enkelad
Epimetej (luna)
Epimetej (grško Επιμηθεύς: Epimeteús) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Epimetej (luna)
Eriap (luna)
Eriapo je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Eriap (luna)
Farbauti (luna)
Fárbauti je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Farbauti (luna)
Fenrir (luna)
Fenrir je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Fenrir (luna)
Fojba (luna)
Fojba je nepravilni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Fojba (luna)
Fornjot (luna)
Fornjot je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Fornjot (luna)
George Phillips Bond
George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in George Phillips Bond
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Giovanni Domenico Cassini
Greip (luna)
Greip je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Greip (luna)
Hati (luna)
Hati je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Hati (luna)
Helena (luna)
Helena (grško Ἑλένη: Eléne) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Helena (luna)
Hiperion (luna)
Hipérion (tudi Hipejron) (grško ‘Υπερίων: 'Yperíon) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Hiperion (luna)
Hirokin (luna)
Hirokin je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Hirokin (luna)
Ižirak (luna)
Ižirak je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Ižirak (luna)
Imir (luna)
Imir je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Imir (luna)
Jan (luna)
Janus (grško Ιανός: Ianós) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Jan (luna)
Japet (luna)
Japet (grško Ιαπετός: Iapetós) je sedemnajsti od Saturnovih znanih naravnih satelitov in je tretji največji.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Japet (luna)
Jarnsaksa (luna)
Jarnsaksa je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Jarnsaksa (luna)
Kalipso (luna)
Legi lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide. (Prikazane razdalje niso v pravilnem razmerju) Kalipso (starogrško: Kalipsó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Kalipso (luna)
Kari (luna)
Kari je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Kari (luna)
Kiviuk (luna)
Kiviuk je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Kiviuk (luna)
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Lagrangeeva točka
Loge (luna)
Loge je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Loge (luna)
Metona (luna)
Metona (grško Μεθωνη: Metone) je zelo majhen Saturnov naravni satelit (luna), ki ima svojo tirnico med tirnicama lun Mimas in Enkelad.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Metona (luna)
Mimas (luna)
Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Mimas (luna)
Mundilfari (luna)
Mundilfari je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Mundilfari (luna)
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Naravni satelit
Narvi (luna)
Narvi je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Narvi (luna)
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Nebesno telo
Nepravilni satelit
Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Nepravilni satelit
Palena (luna)
Paléna (grško Παλλήνη: Palléne) je zelo majhen Saturnov naravni satelit, ki ima svojo tirnico med tirnicama lun Mimas in Enkelad.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Palena (luna)
Paliak (luna)
Paliak je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Paliak (luna)
Pan (luna)
Pán (grško Πάν: Pán) je Saturnu najbližji naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Pan (luna)
Pandora (luna)
Pandóra (grško Πανδώρα: Pandóra) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Pandora (luna)
Pastirski satelit
Saturnov pastirski satelit Prometej. Viden je njegov vpliv na snov v obroču. Pastirski satelit je naravni satelit, ki s svojim delovanjem preprečuje razpršitev obročev (prstanov), ki planet obdajajo.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Pastirski satelit
Polidevk (luna)
Polidevk (grško Πολυδεύκης: Polideúkes) je zelo majhen Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Polidevk (luna)
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Pritlikavi planet
Prometej (luna)
Prometéj (grško Προμηθέας: Prometéas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Prometej (luna)
Rea (luna)
Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Rea (luna)
S/2004 S 12
S/2004 S 12 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in S/2004 S 12
S/2004 S 13
S/2004 S 13 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in S/2004 S 13
S/2004 S 17
S/2004 S 17 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in S/2004 S 17
S/2004 S 4
S/2004 S 4 je začasna oznaka za nepotrjeni Saturnov naravni satelit, ki se nahaja na notranjem robu obroča F. Opazil ga je Joseph N. Spitale 21. junija 2004, ko je iskal potrditev obstoja lune S/2004 S 3.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in S/2004 S 4
S/2004 S 6
S/2004 S 6 je začasna oznaka za domnevni Saturnov naravni satelit, ki so ga odkrili leta 2004.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in S/2004 S 6
S/2004 S 7
S/2004 S 7 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in S/2004 S 7
S/2006 S 1
S/2006 S 1 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in S/2006 S 1
S/2006 S 3
S/2006 S 3 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in S/2006 S 3
S/2007 S 2
S/2007 S 2 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in S/2007 S 2
S/2007 S 3
S/2007 S 3 je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in S/2007 S 3
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Saturn
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Saturnovi obroči
Siarnak (luna)
Siarnak je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Siarnak (luna)
Sidera Lodoicea
Cassini Sidera Lodoicea ali Ludvikove zvezde je ime, ki ga je Giovanni Domenico Cassini dal štirim Saturnovim lunam, ki jih je odkril v letih 1671, 1672 in 1684.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Sidera Lodoicea
Skadi (luna)
Skadi je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Skadi (luna)
Skol (luna)
Skol je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Skol (luna)
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Sonce
Sotirni satelit
Sotirni satelit je naravni satelit, ki kroži okoli osrednjega planeta ali drugega nebesnega telesa na isti razdalji kot neko drugo telo.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Sotirni satelit
Surtur (luna)
Surtur je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Surtur (luna)
Sutungr (luna)
Sutungr je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Sutungr (luna)
Tarkek (luna)
Tarkek je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Tarkek (luna)
Tarvos (luna)
Tarvos je progradni nepravilni naravni satelit (luna) Saturna.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Tarvos (luna)
Telesto (luna)
Telesto (grško Τελεστώ: Telestó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Telesto (luna)
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Tetija (luna)
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Tir
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Titan (luna)
Trimr (luna)
Trimr je retrogradni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Trimr (luna)
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Voyager 1
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Voyager 2
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in Vzvratno gibanje
William Cranch Bond
William Cranch Bond, ameriški urar in astronom, * 9. september 1789, Falmouth (sedaj Portland), Maine, ZDA, † 29. januar 1859, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in William Cranch Bond
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in William Herschel
William Lassell
William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in William Lassell
1655
1655 (MDCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in 1655
1671
1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in 1671
1684
1684 (MDCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in 1684
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in 1789
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in 1848
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in 1980
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Saturnovi naravni sateliti in 2004
Glej tudi
Osončje
Saturnove lune
Seznami lun
Prav tako znan kot Saturnove lune.