Hitreje kot brskalnik!
92 odnosi: Akcija (fizika), Asteroid, August Kopff, Avstralija, Celo število, Centrifugalna sila, Coriolisova sila, David H. Levy, Delta v, Diona (luna), Elipsa, Enakostranični trikotnik, Epimetej (luna), Genesis, Gibalna količina, Gibanje, Gravitacijsko polje, Helena (luna), Henry E. Holt, Hillova krogla, Hitrost, Homer, Humor, Iliada, Jan (luna), Joseph-Louis de Lagrange, Jupiter, Kalipso (luna), Kinetična energija, Klasična mehanika, Kolinearnost, Kroženje, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Lagrangeeva točka, Lega, Leto, Libracija, Lissajousova krivulja, Luna, Mars, Marsov Trojanec, Masa, Masno središče, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Načelo najmanjše akcije, NASA, Nebesna mehanika, Neptun, Neptunov Trojanec, Newtonovi zakoni gibanja, ..., Observatorij Mount Palomar, Observatorij Siding Spring, Opazovalni sistem, Orbitalna perioda, Orbitalna resonanca, Osončje, Plimska sila, Polidevk (luna), Pospešek, Pot, Potencial, Potencialna energija, Pravokotnost, Premica, Program Voyager, Prostor, Ravnina, Razmerje, Satelit, Saturn, Sonce, Statično ravnovesje, Težnost, Telo, Teorija kaosa, Tetija (luna), Trikotnik, Trk, Troja, Trojanski asteroid, Trojanski satelit, Vesoljska postaja, Vesoljska sonda, Vesoljski teleskop James Webb, Vesoljsko plovilo, Zemlja, Znanstvena fantastika, (385571) Otrera, 2001 QR322, 2005 TN53, 385695 Clete, 5 (število). Razširi indeks (42 več) »
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Akcija (fizika) · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Asteroid · Poglej več »
August Kopff
August Kopff, nemški astronom, * 5. februar, 1882, Heidelberg, Nemčija, † 25. april 1960, Heidelberg, Nemčija Njemu v čast so poimenovali asteroid 1631 Kopff in krater na Luni.
Novo!!: Lagrangeeva točka in August Kopff · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Avstralija · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Celo število · Poglej več »
Centrifugalna sila
Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Centrifugalna sila · Poglej več »
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Coriolisova sila · Poglej več »
David H. Levy
David H. Levy, kanadski astronom, * 22. maj 1948, Montreal, Québec, Kanada.
Novo!!: Lagrangeeva točka in David H. Levy · Poglej več »
Delta v
Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Delta v · Poglej več »
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Diona (luna) · Poglej več »
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Elipsa · Poglej več »
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Enakostranični trikotnik · Poglej več »
Epimetej (luna)
Epimetej (grško Επιμηθεύς: Epimeteús) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Epimetej (luna) · Poglej več »
Genesis
Genesis je lahko.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Genesis · Poglej več »
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Gibalna količina · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Gibanje · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Helena (luna)
Helena (grško Ἑλένη: Eléne) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Helena (luna) · Poglej več »
Henry E. Holt
Henry E. Holt, ameriški astronom, * 27. september 1929, Richwood, Zahodna Virginija, ZDA, † 5. maj 2019, Tempe, Arizona, ZDA.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Henry E. Holt · Poglej več »
Hillova krogla
Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Hillova krogla · Poglej več »
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Hitrost · Poglej več »
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Homer · Poglej več »
Humor
Humor je vrsta zabave in oblika človekovega sporazumevanja, katere namen je spraviti ljudi v smeh in jih razvedriti.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Humor · Poglej več »
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Iliada · Poglej več »
Jan (luna)
Janus (grško Ιανός: Ianós) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Jan (luna) · Poglej več »
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Jupiter · Poglej več »
Kalipso (luna)
Legi lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide. (Prikazane razdalje niso v pravilnem razmerju) Kalipso (starogrško: Kalipsó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Kalipso (luna) · Poglej več »
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Kinetična energija · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Klasična mehanika · Poglej več »
Kolinearnost
Kòlineárnost je v geometriji značilnost, da dane točke (ali drugi geometrijski objekti) ležijo na skupni premici.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Kolinearnost · Poglej več »
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Kroženje · Poglej več »
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Poglej več »
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Lagrangeeva točka · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Lega · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Leto · Poglej več »
Libracija
gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Libracija · Poglej več »
Lissajousova krivulja
Lissajousova krivulja (tudi Bowditchova krivulja) pripada družini krivulj, ki nastanejo zaradi harmonskega nihanja, ki izhaja iz dveh med seboj pravokotnih smeri.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Lissajousova krivulja · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Luna · Poglej več »
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Mars · Poglej več »
Marsov Trojanec
Marsov trojanec je asteroid, ki se nahaja v Lagrangejevi točki L4 ali L5 na tirnici okoli Marsa.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Marsov Trojanec · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Masa · Poglej več »
Masno središče
Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Masno središče · Poglej več »
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Poglej več »
Načelo najmanjše akcije
Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Načelo najmanjše akcije · Poglej več »
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Novo!!: Lagrangeeva točka in NASA · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Nebesna mehanika · Poglej več »
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Neptun · Poglej več »
Neptunov Trojanec
Neptunov Trojanec je nebesno telo (asteroid), ki ima isto obhodno dobo kot Neptun, in se nahaja v okolici Neptunove Lagrangeeve točke L4 (to je 60° pred Neptunom).
Novo!!: Lagrangeeva točka in Neptunov Trojanec · Poglej več »
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »
Observatorij Mount Palomar
Haleovega daljnogleda Observatorij Mount Palomar (tudi Palomarski observatorij) (izvirno angleško Palomar Observatory) je zaseben observatorij, ki se nahaja na istoimenski gori, ki leži v okrožju San Diego v ameriški zvezni državi Kalifornija.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Observatorij Mount Palomar · Poglej več »
Observatorij Siding Spring
Kupola anglo-avstralskega daljnogleda na gori Siding Spring Observatorij Siding Spring (koda IAU 413) je astronomski observatorij blizu Coonabarabrana v Novem Južnem Walesu, Avstralija.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Observatorij Siding Spring · Poglej več »
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Opazovalni sistem · Poglej več »
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Novo!!: Lagrangeeva točka in Orbitalna perioda · Poglej več »
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Novo!!: Lagrangeeva točka in Orbitalna resonanca · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Osončje · Poglej več »
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Plimska sila · Poglej več »
Polidevk (luna)
Polidevk (grško Πολυδεύκης: Polideúkes) je zelo majhen Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Polidevk (luna) · Poglej več »
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Pospešek · Poglej več »
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Pot · Poglej več »
Potencial
Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Potencial · Poglej več »
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Potencialna energija · Poglej več »
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Pravokotnost · Poglej več »
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Premica · Poglej več »
Program Voyager
Program Voyager (dobesedno »program popotnik«) je ameriški raziskovalni vesoljski program, ki ga sestavljata vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Program Voyager · Poglej več »
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Prostor · Poglej več »
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Ravnina · Poglej več »
Razmerje
Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Razmerje · Poglej več »
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Satelit · Poglej več »
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Saturn · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Sonce · Poglej več »
Statično ravnovesje
Státično ravnovésje ali mehánsko ravnovésje je stanje sistema, v katerem pod vplivom zunanjih sil sistem kot celota miruje, ob tem pa se ne gibljejo niti posamezni sklopi sistema sorazmerno eden na drugega.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Statično ravnovesje · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Težnost · Poglej več »
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Telo · Poglej več »
Teorija kaosa
dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Teorija kaosa · Poglej več »
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Tetija (luna) · Poglej več »
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Trikotnik · Poglej več »
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Trk · Poglej več »
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Troja · Poglej več »
Trojanski asteroid
Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Trojanski asteroid · Poglej več »
Trojanski satelit
sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Trojanski satelit · Poglej več »
Vesoljska postaja
Mednarodna vesoljska postaja leta 2007 Vesoljska postaja (tudi orbitalna postaja) je umetno nebesno telo, zgrajeno z namenom prebivanja ljudi v vesolju.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Vesoljska postaja · Poglej več »
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Vesoljska sonda · Poglej več »
Vesoljski teleskop James Webb
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).
Novo!!: Lagrangeeva točka in Vesoljski teleskop James Webb · Poglej več »
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Vesoljsko plovilo · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Zemlja · Poglej več »
Znanstvena fantastika
Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.
Novo!!: Lagrangeeva točka in Znanstvena fantastika · Poglej več »
(385571) Otrera
(385571) Otrera ali 2004 UP 10 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Novo!!: Lagrangeeva točka in (385571) Otrera · Poglej več »
2001 QR322
2001 QR322 ali 2001 QR 322 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Novo!!: Lagrangeeva točka in 2001 QR322 · Poglej več »
2005 TN53
2005 TN53 ali 2005 TN 53 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Novo!!: Lagrangeeva točka in 2005 TN53 · Poglej več »
385695 Clete
(385695) 2005 TO74 ali (385695) 2005 TO74 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Novo!!: Lagrangeeva točka in 385695 Clete · Poglej več »
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Novo!!: Lagrangeeva točka in 5 (število) · Poglej več »
Preusmerja sem:
L-točka, L5 točka, Libracijska točka, Trojanska točka.
